Letalski promet močno prispeva k okoljskemu odtisu. Foto: EPA
Letalski promet močno prispeva k okoljskemu odtisu. Foto: EPA
Slovenski okoljski odtis je v povprečju EU-ja (na fotografiji Jezersko). Foto: BoBo

V okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja – vseevropske pobude za spodbujanje in prepoznavanje dejavnosti, projektov in dogodkov, ki spodbujajo trajnostni razvoj – bo tudi v Sloveniji potekalo več dogodkov, posebna pozornost pa bo posvečena okoljskemu odtisu.

Predstavniki vladne in nevladne sfere so že prejšnji zaključili usposabljanje z raziskovalno organizacijo Global Footprint Network kot del projekta za vključevanje okoljskega odtisa v nacionalne okoljske in razvojne strategije. Vodja raziskav v organizaciji David Lin je ob tem poudaril, da človeštvo živi čez meje planeta, čeprav bi bilo lahko tudi drugače.

Okoljski odtis meri letne potrebe populacije po naravnih virih, vključno s hrano, lesom, vlakninami in absorpcijo izpustov ogljika. Primerja se ga lahko z biokapaciteto, ki meri letno zmogljivost določenega območja, da obnovi te vire.

Slovenija v povprečju EU-ja
Povprečni okoljski odtis v Sloveniji je 4,7 globalnega hektarja na osebo, kar je enako povprečju EU-ja. Vendar pa je to tudi več kot dvakratnik biokapacitete Slovenije in skoraj trikrat toliko, kot je na globalni ravni razpoložljivo na osebo. Pri tem pa ogljični odtis tvori okrog 60 odstotkov okoljskega odtisa v Sloveniji, kar je sicer podobno globalnim statistikam.

Dan okoljskega dolga, ko smo porabili naravne vire, ki nam pripadajo za tisto leto, je bil lani v svetovnem merilu 2. avgust, za Slovenijo pa že 13. maj. Letos smo v Sloveniji ta dan dosegli še prej, in sicer 11. maja.

"Zato je trajnostna razvojna pot Slovenije lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju," poudarjajo na okoljskem ministrstvu.