Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 45 glasov Ocenite to novico!
Dogodek Z bukvo pod bukve, ki so se ga udeležili predvsem vrtčevski otroci, je potekal pod drevesi v okolici Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Z "dendrofonom" spoznamo, kako zvenijo različne vrste lesa. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
"Faktografskega, sedečega učenja imajo otroci dovolj že v šoli, tu pa se učijo med igro," pravi Peter Železnik o delavnici Vešče in netopir. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
V prvi knjigi spoznamo razliko med iglavci in listavci ter kje rastejo posamezni plodovi, druga knjiga govori o lubadarju, ki napade smreko, tretja knjiga je v obliki dnevnika, v katerem dekle opisuje različne gozdne zanimivosti, pojasni Maša Ogrizek. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Želodek, Žirko, Češ in Nja so na neki način sirote, saj so v žledolomu izgubili svoja matična drevesa. Živijo v mestu in si želijo obiskati veliki gozd. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Dodaj v

Otroci, ki vzljubijo gozd, so do narave spoštljivi, tudi ko odrastejo

Predstavitev treh interaktivnih knjig: "Z bukvo pod bukve"
16. junij 2018 ob 07:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Skozi gozdno pedagogiko skušajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije gozd in spoštljiv odnos do narave približati najmlajšim, zato pod svoja drevesa večkrat povabijo šole in vrtce.

Najprej je gozdna pedagogika predstavljala le učenje o gozdu v gozdu, zadnja leta pa se poudarjajo tudi drugi pozitivni učinki, ki jih prinaša učenje v naravi, pojasni Urša Vilhar, raziskovalka z Gozdarskega inštituta Slovenije. "Otroci se v naravi bolj sprostijo, veliko se gibajo in nato sami spontano začnejo raziskovati. Mi pa lahko skozi zabavne dejavnosti prenašamo znanja, ki jih bodo nato lahko uporabljali celo življenje, to ni učenje na pamet, ampak si prek gibanja, lastnih izkušenj in raziskovanja stvari drugače zapomnijo."

Vilharjeva opozori, da otroci vzljubijo naravo le, če vanjo redno zahajajo. "Če gredo le enkrat, skupina bolj divja oziroma so igre gibalne, ker so otroci tako veseli, da so zunaj, sčasoma pa se umirijo in začnejo raziskovati, se osredotočijo na podrobnosti, na bitja in začnejo uživati." Vilharjeva še doda, da je ključno, da otrok z naravo vzpostavi stik do sedmega, osmega leta, saj je sicer malo verjetno, da bo pozitiven odnos do narave razvil pozneje v življenju.

Gozdna matematika
Skozi gozdno pedagogiko se otrokom lahko prenaša širok nabor znanj: o vremenu, vodi, rastlinah, živalih, tleh. Otroci spoznavajo življenjski krog drevesa od semena do odmiranja, skozi gozdno pedagogiko pa lahko vstopajo tudi bolj zapletene teme, kot sta skladiščenje ogljika in gozdna genetika, pojasni Vilharjeva. V gozdu se otroci lahko učijo tudi matematike, npr. tako, da se seznanjajo z merskimi enotami in percepcijo prostora: "Z metrom zmerijo palice in poskušajo sestaviti kubični meter, skupina se mora dogovoriti, kdo je odgovoren za kakšno stranico. Zanimivo pa je, da fantje vedno postavijo večji kubični meter kot dekleta," v smehu gozdno matematiko opiše Vilharjeva in še doda: "V ozadju vsega je ideja, da otroke vzgajamo v lepši odnos do okolja, da spoznajo pomen vzdržnostnega razvoja, ki ohranja naravo oziroma se njeni viri izkoristijo v omejitvah, da bodo ostali še za naše zanamce."

Varstvo okolja ni problem okolja, ampak človekovega srca
Peter Železnik
, prav tako raziskovalec Gozdarskega inštituta Slovenije in organizator dogodka "Z bukvo pod bukve", je vodil delavnico Vešče in netopir. Enemu od otrok zavežejo oči, da se kakor netopir lahko orientira le z zvokom, okoli njega pa bodo letale tri "vešče", torej trije otroci, ki s ploskanjem izzivajo netopirja, da jih ujame. Drugi otroci okoli netopirja in vešč sestavijo krog in ga, če so vešče preveč izmuzljive, v pomoč netopirju nekoliko zožijo. "Glavno je, da se otroci skoncentrirajo le na en čut, odvzamemo jim vid, skoncentrirajo se na sluh, s tem jim omogočimo globlje doživljanje narave," pojasni Železnik in doda, da je vid za človeka primaren čut in pogosto odvzame večino pozornosti. Poleg tega se s to igro otroci vživljajo v druga živa bitja in s tem poglabljajo svoj odnos do vsega živega. "Neki slavni japonski okoljevarstvenik je rekel, da varstvo rek ni problem rek, ampak problem človeškega srca," o pomenu učenja o odgovornosti človeka do narave pove Železnik.

Otroci se v gozdu umirijo
Vzgojiteljica Petra Lunder z vrtca Mavčiče pravi, da otroke v gozd peljejo vsaj dvakrat na teden. Otroci tam raziskujejo s povečevalnimi stekli, valijo lesene kolute, hodijo po koreninah, kuhajo, se igrajo s palicami. "Otroci se v gozdu umirijo," opaža Lundrova in doda: "Najbolj všeč jim je to, da jih ne omejujemo, da se prosto igrajo." Lundrovi se zdi, da danes otroci več časa preživijo v zaprtih prostorih in manj obiskujejo naravo. Kljub temu naše okolje ponuja veliko gozda, saj nam je praktično kjer koli skoraj na dlani. Tudi Vilharjeva poudarja, da številni otroci drugje po Evropi nimajo te sreče.

Z bukvo pod bukve
Tokratne gozdne delavnice za otroke so bile organizirane v sklopu dogodka Z bukvo pod bukve oziroma predstavitve treh interaktivnih knjig Potovanje v veliki gozd, Varuhi gozda in Gozdni dnevnik, ki so izšle v okviru mednarodnega projekta Lifegenmon, ki poteka na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Avtorica zgodb Maša Ogrizek si je najprej izbrala glavne like, to so Žirko, Želodek, Češ, Nja, Bor in Jelka. "Danes sem videla, da mnogi odrasli ne vedo, kje raste žir, na hrastu ali bukvi? Mi smo zelo urbana generacija in včasih ne vemo niti teh osnovnih stvari," pravi Ogrizkova in doda, da se je tudi zato odločila, da v zgodbah ponudi čisto osnovna znanja o gozdu, predvsem pa, da sporoči: "Da je gozd čaroben, da ga moramo spoštovati in v njem odpreti oči in našpičiti ušesa, ter da je lahko tudi igrišče."

"Te knjige so del širšega koncepta gozdne pedagogike, z njimi najmlajšim približujemo gozd ter nove situacije, nove probleme in rešitve, ki se nam v gozdu pojavljajo. To je ključno za dolgoročno ohranitev gozda," pojasni Boris Rantaša z Zavoda za gozdove Slovenije in diseminator projekta Lifegenmon. Projekt je namenjen podpori dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. Hkrati pa ima za cilj o pomenu gozdov v družbi izobraževati otroke, učitelje in širšo javnost. Projekt Lifegenmon je vreden kar 5,5 milijona evrov in ima šest partnerjev v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji, koordinira pa ga slovenska znanstvenica z Gozdarskega inštituta Slovenije, Hojka Kraigher, še pojasni Rantaša.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Vreizeja
# 16.06.2018 ob 08:58
Pol ure gozda na dan odžene depresijo vstran.
bralec#62990
# 16.06.2018 ob 08:57
Danes programer, rasel pa gor po obronkih domačih host. Se mi zdi, da če nimaš te narave v sebi privzgojene, če nisi bos tekal po travi in plezal po drevesih, se v današnjem svetu težko ustaviš in sprostiš.
Hijena
# 16.06.2018 ob 08:03
Škoda, ker je vse manj otrok takšnih in posledično odraslih
OnionRing
# 16.06.2018 ob 09:18
normalno, pelte froce v naravo ne pa v kafano da vs gledajo kako se alko pije...
foxhunt
# 16.06.2018 ob 08:38
ne mores vzljubiti gozd, ce si ze v zgodnjem otrostvu prevec izpostavljen mocnim drazljajem ki jih dajejo tv, tablice, racunalnik, igrice, in vsem ekranom.
StpSorsOF
# 16.06.2018 ob 08:01
Bravo, res je
seveda, pa je za to najprej potrebno imeti otroke :)

tudi za romanticne trenutke je gozd zanimiva lokacija

in za t.i., ociscenje duse
Japonci poznajo izraz "forest bathing"
ne vem kako bi prevedel
generusus
# 16.06.2018 ob 10:06
Gozd je univerzalno zdravilo. Drevesa so tudi pozimi topla.
twofours44
# 16.06.2018 ob 11:14
Bravo MMC, pišite več o naravi, ne pa ves čas o rumenih bučkah. Končno nekaj pametnega!
oliva
# 16.06.2018 ob 09:57
Res je.
Bravo, še več takih prispevkov oz. pobud.

@Vreizeja:
"Pol ure gozda na dan odžene depresijo vstran."

Lepa.
oliva
# 16.06.2018 ob 10:12
Zdaj jih pa peljejo 'na sprehod' - v trgovine, v trgovske centre, kjer vse zuji, nobenga zraka, zilijarda produktov, vmes pa še vsak na svojem iphone-u.
Aprila
# 16.06.2018 ob 11:51
Sprehod po gozdu je super za zmanjševanje stresa, in sredstvo za napolnitev baterij.
srsly?
# 16.06.2018 ob 14:03
Čudovit projekt!
Naslednji projekt bi lahko bili celodnevni gozdni vrtci, mislim, da enega ali dva ze poznate tudi v Sloveniji, v tujini so ze precej bolj razsirjeni.
oliva
# 16.06.2018 ob 10:15
@StpSorsOf, gozdna kopel? :)
oliva
# 16.06.2018 ob 10:11
Mi smo imeli v osnovni šoli "Šolo v naravi" (v Savudriji ;)).
Pa na telovadbo smo itak hodili pogosto v gozd in risat - 2 uri likovnega pouka v Tivoliju. :)
Carski časi.
In res je, da ti to ostane.
ednina
# 20.06.2018 ob 17:39
Jaz pa mislim, da vas večina romanticizira gozd. Pač kakor komu ustreza, ampak prednosti gozda (na primer svež zrak) niso edinstvene le gozdu. Se pa strinjam, da je naravo potrebno spoštovati in da je dobro, da ima Slovenija veliko gozdov.
Sklonjen
# 16.06.2018 ob 11:43
Otroci lastnikov teh gozdov že prej niso imeli težav z spoštljivostjo!
sik
# 16.06.2018 ob 08:25
Jst ga nikoli nisem neizmerno ljubil pa spostujem naravo.
Kazalo