Okolje
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 15 glasov Ocenite to novico!
false
Veste, da mora prašič riti. Če mu vzamete možnost, da rije po zemlji, je tako, kot če bi človeku zvezali roke, je poudarila Ksenija Vesenjak Kutlačić iz zavoda Koki. Foto: MMC RTV SLO
Testiranje na živalih
Testiranje v laboratorijih je za živali zelo boleče. Foto: EPA

Ozaveščanje o testiranju in krutem ravnanju z živalmi

Dandanes otroci (tudi odrasli) nimajo več stika z živalmi
26. julij 2016 ob 07:43
Murska Sobota - MMC RTV SLO

V pravkar končanem šolskem letu so na gimnaziji Murska Sobota izpeljali projekt testiranja kozmetike na živalih. Toda ta projekt ni bil edini, ki so ga izvedli za ozaveščanje ljudi.

"To je bil biološki krožek, ki se je ustanovil to šolsko leto. Najprej smo sodelovali z društvom za zaščito živali, s katerim smo pozneje skupaj pripravili tudi projekt, ki govori o testiranjih kozmetike in čistil na živalih. Ugotovili smo, da vse izvajajo na zelo krut način. To, da letno umre od 100 tisoč do 200 tisoč živali. 70 odstotkov tega opravljajo brez anestezije, 30 le z delno. Ugotovili smo, da živali pri tem zelo trpijo, in to se izvaja na zelo krut način," je uvodoma dejala dijakinja Gimnazije Murska Sobota Živa Matuš.

Dandanes ni več stika z živalmi
Svoje ugotovitve so predstavili na kužkovanju v Murski Soboti. Ta projekt pa ni bil edini, ki so ga v preteklem šolskem letu namenili ozaveščanju ljudi. Medse so na pobudo Društva za zaščito živali Pomurja povabili kokoško Frido iz zavoda Koki. "Glavni namen je približati živali, ki so sicer oddaljene od naši oči in s tem seveda tudi naših src, nekako mladim. V bistvu tista legenda, ki kroži, da so krave vijolične barve, ni niti tako daleč od resničnosti. Otroci dan danes nimajo stika s kokošmi, purani, kunci, prašiči. Prvič, zaradi tega, ker ni več niti živinoreje tako majhne, drugič pa, ker se umikamo v mesta. In prvi cilj je živali približati otrokom," je poudarila Ksenija Vesenjak Kutlačić iz zavoda Koki. Nadaljevala je: "Seveda ne moremo reči samo otrokom, tudi odraslim. Če pomislimo, kdaj smo mi nazadnje božali ali pa bili v stiku s puranom, v primerjavi s tem, kolikokrat ga imamo na krožniku, pravzaprav vidimo, da tudi sami nimamo več stika."

Dodala je: "Lahko se trudimo izboljšati zakonske razmere, večati kletke, hleve narediti udobnejše, še zmeraj pa ne moremo mimo tega, da delamo med živalmi kot ljudje veliko razliko, s tem, ko jih delimo na rejne živali in na živali, ki so naši ljubljenčki."

Kot če bi človeku zvezali roke
Človek med bivanjem z živalmi hitro ugotovi, da med njimi v bistvu življenja pravzaprav ni razlike. "Pes je enako maček in maček je enako kokoš, se pravi vsak, bom rekla, ima zavest, čuti, rad živi. Mi smo potem tisti, ki nekako vidimo drugače. Stanje na področju rejnih živali je, če gledamo, koliko se upoštevajo razna zakonska določila, marsikje zelo grozljivo. Ampak so že življenjske razmere, standardi postavljeni tako zelo nizko, da je pravzaprav že, kjer so optimalne razmere, slabo. Veste, da mora prašič riti. Če mu vzamete možnost, da rije po zemlji, je tako, kot če bi človeku zvezali roke. Prašiči rijejo. Če pogledamo okoli, pravzaprav na betonskih rešetkah tega nikoli ne morejo narediti, Čeprav gre za, bom rekla, nekako optimalne zakonske pogoje," je poudarila in še povedala: "Mogoče, da je kdo sam pri sebi začutil, da gleda podobno na živali, vendar živimo pač v družbi, ki te živali tolerira in gleda na čisto drugačen način, tako da se verjetno v posamezniku mogoče vzpostavi kak konflikt ali pa tudi ne. Meni je pomembno, in tudi v zavodu Koki se trudimo, da tisti, ki bi začutil, da vendarle mogoče ni tako prav, kako gledamo na te živali, da se opogumi in gleda drugače. Da nekako, bom rekla, ni sam v tem."

Več o projektih lahko izveste v spodnjem videu. Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.

VIDEO
Testiranje kozmetike na živalih
, Tanja Kranjec
Prijavi napako
Komentarji
pajcevina984
# 26.07.2016 ob 08:06
Seveda me je članek globoko pretresel, poskusi na živalih - ne hvala. Kdo v slovenski državi nadzira področje poskusov na živalih, je to področje prepuščeno samo sebi, sprašujem in čakam na odgovor.
vegan
# 26.07.2016 ob 10:35
Pozdravljeni vsi, ki vas pretresejo tovrstni članki!

Podal bom nekaj argumentov, za katere upam, da si boste vzeli čas in začeli razmišljati izven obstoječih okvirjev. Na žalost še nikoli ni nihče izmed slovenskih zagovornikov živali zavzel jasnega stališča, da ne moremo upravičiti nobenega izkoriščanja živali (ne glede na to kako "humano" to počnemo) ter da je veganstvo moralna osnova in edini razumni odgovor na spoznanje, da živali niso predmeti.

Srž problema namreč ni v tem, na kakšen način uporabljamo živali, temveč v tem, da jih sploh uporabljamo.

Ali imamo ljudje sploh kakšen utemeljen razlog za to, da jih uporabljamo?
Razmislimo:
Brez da bi se rabili sklicevati na pravice, pridemo vsi ljudje do enakega zaključka. Vsem nam je namreč skupna moralna intuicija, ki pravi, da čutečim bitjem ni prav povzročati "nepotrebnega" trpljenja in smrti. In če povzročamo trpljenje in smrt čutečim bitjem po nepotrebnem, delujemo v nasprotju z lastnimi moralnimi vrednotami. Obstaja seveda nesoglasje o tem kaj se smatra kot nujnost, toda na splošno se vsi strinjamo, da za nujnost ne moremo šteti užitka, zabave ali priročnosti. To je tudi razlog, zakaj večina med nami nasprotuje npr. pasjim bojem, bikoborbam, video posnetkom s prizori sodomije, ipd.

Toda dejstvo je, da je velika večina naše vsakodnevne uporabe živali namenjena izključno užitku, zabavi ali je udejanjena iz priročnosti. Daleč največji delež ubitih živali je ubitih za hrano. Človeštvo vsako leto ubije približno 70 milijard kopenskih in 1 bilijon morskih živali za hrano. Ali obstaja nuja za to početje? Ne. Jedenje živali se je včasih na splošno upravičevalo z zdravstvenimi razlogi in veljavnimi prehranskimi smernicami. Te smernice so danes ovržene s peer-reviewed študijami in dokazano je, da je veganski način prehranjevanja odličen za optimalno zdravje in primeren za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke, mladostnike, starostnike in športnike. O tem ni več nobenega dvoma, to je svetovni znanstveni konsenz (navkljub izjavam nekaterih prehransko nepoučenih zdravnikov, ki jih poslušamo v medijih). Še več, naraščajoče število strokovnjakov (nutricionistov, uradnih zdravnikov, itd.) priznava, da hrana živalskega izvora škoduje zdravju. Ravno tako ni več nobenega dvoma o tem, da živinoreja predstavlja eno največjih ekoloških groženj našemu planetu.
Torej je še najboljše opravičilo, ki ga lahko ponudimo za povzročanje nepredstavljivo velikih količin trpljenja in smrti živalim to, da so okusne, da smo jih navajeni jesti ali ker nam je tako priročno. Pravzaprav 99,999% naše uporabe živali izhaja iz trivialnih razlogov in nasprotuje temeljnim moralnim načelom, za katere sicer trdimo, da jih sprejemamo.

Edina oblika uporabe živali, ki ni izključno trivialna (in predstavlja le 0,00001% vseh smrti, ki jih zadajamo živalim), je uporaba živali v poskusih za zdravljenje resnih človeških bolezni. Če pustimo ob strani dejstvo, da obstajajo resni dvomi glede koristi vivisekcije za človekovo zdravje, nikakor ne moremo moralno upravičiti uporabe živali v poskusih, v katerih ne bi mogli uporabljati ljudi. Ljudem namreč priznavamo temeljno pravico do tega, da ne smejo biti uporabljeni izključno kot vir za druge ljudi. In ne moremo upravičiti tega, da ne bi raztegnili te pravice tudi na živali.

Vsem ljudem, neodvisno od specifičnih osebnih značilnosti (spol, intelekt, starost, itd.), priznavamo temeljno moralno pravico do tega, da niso obravnavani izključno kot lastnina drugih ljudi. Ravno ta pravica je tista, na osnovi katere je prepovedano človeško suženjstvo. Imeti moralno vrednost pomeni, da zavračamo status človeka kot lastnine, ki dovoljuje sužnjelastniku ovrednotiti življenje in temeljni interes človeka z 0 (nič). In ne moremo upravičiti tega, da ne bi te pravice razširili tudi na živali, razen če samovoljno razglasimo, da živali nimajo nikakršne moralne vrednosti, kar pa velika večina ljudi že tako ali tako odločno zavrača. Če imajo torej živali moralno vrednost, jih ne moremo obravnavati izključno kot vir za dosego človekovih ciljev. In razpoznavanje pravice, da nisi obravnavan kot lastnina, ima za logično posledico prenehanje okoriščanja z njihovimi telesi.

Najdalje trajajoča kampanja za pravice živali je ravno kampanja proti vivisekciji. Toda navkljub 200-letnemu boju (da, prav ste prebrali, okoli leta 1820 so se ljudje prvič uprli testiranju na živalih), se ta praksa ne le nadaljuje, pač pa se število živali, ki so uporabljane v biomedicinskih poskusih celo povečuje. Dandanes trpinčimo in ubijemo več živali in na bolj grozljive načine, kot kadarkoli v človeški zgodovini.

Kako je to mogoče?

Zadeva je jasna: če in dokler ne bomo pripravili ljudi to tega, da podvomijo in zavrnejo svoje vsakdanje in popolnoma nepotrebno prehranjevanje z živalmi, ne bomo uspeli pridobiti njihove resne zavzetosti za nasprotovanje tistim oblikam izkoriščanja živali, za katere sicer menijo, da so potrebne oz. ne-trivialne, kot npr. vivisekcija. Ravno tako ne bomo uspeli, če bomo izpostavljali ostale posamezne nepotrebne oblike uporab živali (npr. krznarstvo, živali v cirkusih, pobijanje tjulnjevih mladičkov v Kanadi ali delfinov na Japonskem, itd.), za katere ljudje povsem pravilno domnevajo, da so poljubno izbrane s strani zagovornikov živali in niso nič slabše od tistih uporab, ki jih sami podpirajo in sodelujejo v njih vsak dan za jedilno mizo.

Veganstvo mora biti izhodišče in osnova vsega, v kolikor želimo imeti upanje za premaknitev paradigme stran od živali kot predmetov za uporabo, v smer proti živalim kot nečloveškim osebam. Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja. Če nismo vegani, potem sodelujemo pri popolnoma nepotrebnem trpinčenju in ubijanju živali. Smo bodisi del problema bodisi del rešitve.

Veganstvo ni "način prehranjevanja" ali "modna muha", pač pa mirovno gibanje za temeljno pravičnost in moralna osnova, enako kot je v človeškem kontekstu moralna osnova ubiti sočloveka.

Za več informacij vljudno vabljeni na:
https://leonkralj.blogspot.si/

Če imate kakršnekoli pomisleke ali nadaljnja (pod)vprašanja o pravicah živali in veganstvu, ali morebitne konkretne ideje ali predloge s tem v zvezi, mi lahko pišete na:
abolicionizem@gmail.com
Odgovorim vsem.

Leon Kralj
vegan
# 26.07.2016 ob 10:44
Opomba:
Popravljam zadnji odstavek:
Veganstvo ni "način prehranjevanja" ali "modna muha", pač pa mirovno gibanje za temeljno pravičnost in moralna osnova, enako kot je v človeškem kontekstu moralna osnova ne ubiti sočloveka.
luka0028
# 26.07.2016 ob 09:03
Kot je meni poznano v Sloveniji poskusov na živalih skoraj ne izvajajo, manjša izjema so farmacevti, tudi v Evropi je trend upadanja poskusov in strogega reguliranja.

Na žalost pa potem podjetja naročijo testiranja v tertjih državah. :(
igica
# 30.07.2016 ob 14:03
Testiranje na živalih je od nekdaj bilo in bo. Brez tega današnje medicine, farmacije ne bi bilo. To je dejstvo in si vsak lahko prizna.
Drugo vprašanje pa je ali to še potrebujemo. Kljub današnjim metodam, kot so testiranja na tkivnih kulturah, ne moremo vedeti kakšni so učinki zdravil v telesu, kjer prihaja do medsebojnih delovanja organov, ko en organ ali tkivo vpliva na drug organ ali tkivo itd. Po moje, da smo še daleč od tega, da se testiranja na živalih ne bi več izvajala.
nazgul
# 26.07.2016 ob 13:01
a se je kdo vpraša
BojanD
# 26.07.2016 ob 13:58
=a se je kdo kdaj vprašal koliko LJUDI bi umrlo če bi morali vsaki rejni živali zagotoviti standarde ala prašič mora riti.=

Kljub žalostnemu članku si me uspel nasmejati. Hvala!
nazgul
# 26.07.2016 ob 13:03
a se je kdo kdaj vprašal koliko LJUDI bi umrlo če bi morali vsaki rejni živali zagotoviti standarde ala prašič mora riti.
Kazalo