Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 39 glasov Ocenite to novico!
Palmovo olje
Ogromne plantaže oljnih palm na Sumatri v Indoneziji. Nekatere so velike tudi 30.000 hektarjev. Foto: Reuters
Palmovo olje
Olje plodov palme, ki je znano kot palmovo olje, se dobiva s prešanjem pulpe ploda palminega drevesa (Elaeis Guineensis), ki raste na območjih okoli ekvatorja. Ta tropski sadež je rdečkaste barve in je velik kot večja oliva. Foto: Reuters
Palmovo olje
Sredi avgusta letos so morali v Hongkongu zapreti deset najbolj obljudenih plaž, potem ko sta v kitajskih vodah trčili dve ladji, od katerih je ena prevažala palmovo olje, ki ga je nato prineslo do Hongkonga. Foto: Reuters
Palmovo olje
Zaradi požiganja gozdov v Indoneziji se v jugovzhodni Aziji pogosto pojavi smog, zaradi katerega so nato zaprte šole in javni uradi. A oblasti v Indoneziji se te težave resneje ne lotijo. Foto: Reuters
Palmovo olje
Na nekaterih izdelkih v Evropi je izrecno poudarjeno, da ne vsebujejo palmovega olja. Foto: Reuters
Palmovo olje
Graf prikazuje največje izvoznice palmovega olja na svetu. To sta z naskokom Indonezija in Malezija. Foto: Reuters
Orangutan
Okoljevarstveniki pomagajo samici orangutana, ki se je izgubila med nasadi palm. Na žalost so takšni primeri reševanja redki. Foto: Reuters
Palmovo olje
Povpraševanje po palmovem olju iz leta v leto narašča, tako da je tudi nasadov oljnih palm v Aziji vse več. Foto: Reuters

Dodaj v

Palmovo olje - "vroča roba", zaradi katere izginja deževni gozd

Plantaže oljnih palm rastejo kot gobe po dežju
30. avgust 2017 ob 06:32
Ljubljana - MMC RTV SLO

S palmovim oljem se umivamo, čistimo, ga uživamo. Pravzaprav je kar v slabi polovici izdelkov za vsakdanjo rabo. A kakšna je pot palmovega olja od indonezijskega deževnega gozda do naše omare?

Palmovo olje je užitno rastlinsko olje z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, ki marsikomu ni dobro znano, saj je bilo vrsto let na mnogo izdelkih navedeno preprosto kot rastlinsko olje. Olje se pridobiva iz afriških oljnih palm (Elaeis guineensis), ki so jih v Indonezijo in Malezijo prinesli konec 19. in v začetku 20. stoletja. Rastejo v predelih tropskega deževnega gozda, a zaradi velikega povpraševanja po njihovem olju te rastline sadijo na ogromnih plantažah, kar prinaša tako dobre kot slabe stvari. Verjetno več slabih.

Zakaj je palmovo olje, ki se ga pridobiva iz semen oljne palme, tako priljubljeno? Razlog se skriva v visokem donosu, saj iz teh palm pridobijo največ olja na površino zemlje v primerjavi z drugimi vrstami rastlinskega olja. Na vsaki palmi namreč kar 30 let rastejo semena, iz katerih nato s stiskanjem proizvajajo olje. Nič čudnega torej, da so palmovo olje in njegovi derivati po poročanju mreže Palm Oil Investigations (POI) v skoraj polovici izdelkov za splošno porabo, kot so pripravljena hrana, piškoti, maslo, pica, kozmetični izdelki, mila in izdelki za čiščenje, iz vosknate plodove kožice (eksokarp) omenjene palme pa delajo sveče. Poleg tega palmovo olje uporabljajo pri proizvodnji biogoriv, zato se ga omenja kot zeleno različico goriva za ladijski in letalski promet. Iz mesnatega osemenja (mezokarp), ki je prav tako del plodu, pa pridobivajo rdeče palmovo olje, ki je del prehrane nekatere živine.

Tudi kot sestavina britanskih funtov
Aprila letos je britanska centralna banka objavila novico, da namerava palmovo olje po novem uporabljati pri izdelavi novih bankovcev za 20 funtov in z njim nadomestiti živalski loj. To je pri več Britancih sprožilo ogorčenje. Zakaj ima palmovo olje tako slab sloves? Najprej so tu okoljevarstveni razlogi, saj mnogi strokovnjaki svarijo, da je širjenje nasadov oljnih palm pogubno za naš planet. Predvsem v Indoneziji namreč mrzlično izsekavajo deževni gozd, da bi na poseki posadili oljne palme. Po podatkih združenja World Wide Fund for Nature (WWF) se je na račun nasadov oljnih palm svetovni gozd v obdobju med letoma 1990 in 2008 skrčil za osem odstotkov. Pri tem Azijce žene ena in edina stvar - dobiček.

V Indoneziji se tropski deževni gozd krči hitreje kot drugje po svetu, razlog pa je le eden - povpraševanje po palmovem olju. Deževni gozd in drugi ekosistemi, ki so zelo pomembni za ohranjanje narave, se najhitreje uničijo s požiganjem, pri čemer pa se v zrak sproščajo velike količine toplogrednih plinov in metana, sploh ker gre pogosto za močvirnata tla. Takšni namerni požari v Indoneziji so leta 2013 povzročili eno najhujših onesnaženj na Zemlji, saj je smog iz Indonezije odneslo v več sto kilometrov oddaljena mesta, kot sta Kuala Lumpur ali Singapur. Uničevanje deževnih gozdov in njihovo nadomeščanje z nasadi palm vegetaciji onemogoča pretvarjanje ogljikovega dioksida nazaj v kisik, zato po podatkih WWF-ja krčenje gozdov prispeva kar 20-odstotni delež k svetovnemu dvigu temperatur. Ocene, koliko gozdov je Indonezija uničila, se razlikujejo. Po podatkih World Resources Instituta je država v obdobju 2000—2012 "žrtvovala" že šest milijonov hektarjev gozda, kar je polovica površine Anglije.

Ogromno povpraševanje po palmovem olju
Proizvodnja palmovega olja se je v obdobju med letoma 2000 in 2010 podvojila, do leta 2020 pa naj bi dosegla novo podvojeno vrednost. Indonezija in Malezija skupaj proizvedeta 87 odstotkov vsega palmovega olja na svetu, povpraševanje po njem pa še naprej raste. V Indoneziji je na voljo še 20 milijonov hektarjev opuščene zemlje, ki bi jo lahko izkoristili za plantaže palm. Država si je leta 2014 postavila za cilj, da bo do leta 2020 proizvedla 40 milijonov ton palmovega olja na leto, ta izdelek pa je leta 2013 prispeval 11 odstotkov prihodkov k indonezijskemu izvozu, kar ga uvršča na drugo mesto po pomembnosti v državi – za izvozom nafte in zemeljskega plina.

Palmovo olje je tako iskano, da so lastniki plantaž začeli najemati po več sto paznikov in redarjev, ki neprestano pregledujejo nasade in iščejo tatove. Po poročanju Reutersa se je cena tega proizvoda v zadnjih mesecih dvignila za 15 odstotkov, kar je dalo krila kriminalcem, ki želijo tako želene plodove palm na skrivaj prodati preprodajalcem. Plantaže se namreč lahko raztezajo tudi na 30.000 hektarjih površine, zato je nadzorovanje dogajanja na njih zelo težko.

Orangutani nimajo kam iti
Uničevanje deževnega gozda in njegovo nadomeščanje s palmami predstavlja velike težave za tamkajšnje živali - orangutane, slone in tigre. Slabo se piše predvsem orangutanom, saj jih po podatkih POI-ja zaradi krčenja gozdov v Indoneziji vsak teden umre 50. Ko tropsko rastlinje požgejo ali ga uničijo s težkimi stroji, orangutani ostanejo brez doma in hrane. Organizacija tudi trdi, da podjetja, ki skrbijo za nasade palm, najemajo ljudi, ki iščejo odrasle orangutane in jih pobijajo, mladiče pa nato prodajo na črnem trgu. Ker orangutani ostanejo brez osnovnega življenjskega prostora, v iskanju hrane pogosto zaidejo med plantaže palm, kjer jih ujamejo, mučijo, ubijejo ali zažgejo. Na Sumatri naj bi živelo okoli 6.700 orangutanov, ki pa se zaradi človekovega delovanja kmalu lahko znajdejo na robu izumrtja.

Nič kaj bolje se ne godi niti slonom, ki jih večinoma usmrtijo tako, da jih zastrupijo. Ker zaradi širjenja plantaž in izginjanja hrane tavajo naokoli, podobno kot orangutani tudi oni zaidejo med palme ali v vasi. Domačini živali zastrupijo, njihove okle pa odstranijo, da bi tako oblasti menile, da so živali umrle zaradi nezakonite prodaje slonovine. Zaradi izginjanja naravnega habitata se zmanjšuje tudi število tigrov in nosorogov.

Način, da se izkoplješ iz revščine
Po drugi strani pa zagovorniki proizvodnje palmovega olja trdijo, da je prav to olje med vsemi rastlinskimi olji najboljše, piše BBC, ki navaja besede okoljske strokovnjakinje Emme Keller: "Palmovo olje je povsod, v mnogo izdelkih, kar pa ni čudno. Gre za izjemno učinkovito in donosno rastlino, saj glede na površino zemlje lahko pridobimo mnogo več palmovega olja kot katerega koli drugega, na primer sojinega ali kokosovega. Poleg tega oljne palme potrebujejo manj pesticidov in gnojil, ta industrija pa odpira tudi ogromno delovnih mest za revne ljudi v razvijajočih se državah." V tem je nekaj resnice, saj v Indoneziji kar 28 milijonov ljudi živi pod pragom revščine, po drugi strani pa so podjetja mnoge nasade palm postavila brez privolitve in odobritve krajevnega prebivalstva, ki je stoletja v tropskem gozdu pridobivalo hrano, gradbeni material in zdravilne rastline.

Kje je vse palmovo olje?
Po podatkih Guardiana, ki je leta 2014 objavil obsežno infografiko o tej problematiki, se 72 odstotkov palmovega olja uporabi za hrano, 18 odstotkov za kozmetične in čistilne izdelke, preostalih deset odstotkov pa je namenjenih za biogorivo in krmo.

Zakaj podjetja poleg nizke cene omenjenega olja še tako rada uporabljajo palmovo olje? Razlog tiči tudi v tem, da ima to olje zelo neizrazit okus in vonj, tako da ne vpliva na sam okus jedi. Poleg tega podaljša rok uporabe predpripravljene hrane, idealno pa je tudi za hitro ocvrte izdelke, saj se začne smoditi šele pri visoki temperaturi. Raziskava Guardiana je pokazala, da čisto vsaka znamka šampona ali balzama za lase vsebuje palmovo olje, čeprav je navedeno pod različnimi imeni. Za derivate palmovega olja je v uporabi kar 200 različnih izrazov.

Obstaja druga možnost?
Podatki kažejo, da bo povpraševanje po tem proizvodu v prihodnjih letih še naraščalo, največje potrebe izkazujejo Kitajska, Indonezija in Indija. Povedano v številkah - izmed 59 milijonov ton palmovega olja, proizvedenega vsako leto, ga kar 42 odstotkov porabi omenjena trojica držav. Celotna Evropska unija je na četrtem mestu s 6,2 milijona ton porabe letno. Zato je bila leta 2003 oblikovana skupina, Roundtable on Sustainable Palm Oil (RSPO), ki si prizadeva, da bi narasla proizvodnja trajnostnega palmovega olja, pri katerem gre za proizvodnjo na način, ki ne onesnažuje in ne škodi planetu. A leta 2013 je palmovo olje, proizvedeno na trajnostni način, sestavljalo le 13 odstotkov vse prodaje. Tudi zato je 2014 Evropska unija ukrepala: določila je, da mora biti na vsakem izdelku jasno zapisano, da vsebuje palmovo olje.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
evaevi
# 30.08.2017 ob 06:54
Človek je najhujša kobilica
kotzi
# 30.08.2017 ob 07:16
pri Ferreru pravijo da brez palmovega olja ni Nutellle...pa dober tek
copcop
# 30.08.2017 ob 07:17
Okoljska katastrofa, a državi v katerih se to dogaja, ljudi nič ne gane. Pa lahko bi omejili proizvodnjo, s tem bi tudi dvignili ceno.

Palmovo olje ni nafta, kjer se z dvigom cene povpraševanje ne spremeni. Če palmovemu olju dvignejo ceno, bi industrija hitro našla cenejšo surovino. In revni Indonezijci bi ostali brez dela.

Da so čistila, mila in piškoti dovolj poceni, se Zahodnjaki lahko zahvalimo revnim Indonezijcem, ki za nas uničujejo deževni gozd in pobijajo živali.
anity
# 30.08.2017 ob 07:24
Slovenija bi lahko bila zgled in prepovedala vse proizvode z palmovim oljem.
Triglavski zmaj
# 30.08.2017 ob 07:02
Okoljska katastrofa, a državi v katerih se to dogaja, ljudi nič ne gane. Pa lahko bi omejili proizvodnjo, s tem bi tudi dvignili ceno.
Mr.Bong
# 30.08.2017 ob 07:27
Zakaj je palmovo olje, ki se ga pridobiva iz semen oljne palme, tako priljubljeno? Razlog se skriva v visokem donosu, saj iz teh palm pridobijo največ olja na površino zemlje v primerjavi z drugimi vrstami rastlinskega olja.

Indonezija bo čez par let 'palmina puščava'. Ne bodo odnehali, dokler ne posekajo vsega deževnega gozda. Indonezijski orangutani, sloni, tigri, nosorogi bodo čez nekaj let na žalost izumrli. Edina rešitev je masovni bojkot izdelkov iz palminega olja. Kar pa se ne bo zgodilo, saj Indonezija je tam nekje daleč, na drugem koncu planeta.
Boby21
# 30.08.2017 ob 08:05
Zanimivo, da v prispevku nikjer ni omenjeno, da mnoge študije po svetu kažejo, da je palmino olje zdravju škodljivo.
rdečinavijač
# 30.08.2017 ob 07:54
Na kratko povedano, zaradi nekih modnih muh tipičnega razvajenega zahodnjaka izginjajo tropski gozdovi, kar ima za posledico uničevanje planeta kar vsakodnevno spremljamo.
eos
# 30.08.2017 ob 07:50
Sistemc. Lepo od tebe, da ga nisi poslušal.
Mr.Bong
# 30.08.2017 ob 07:30
kristt
# 30.08.2017 ob 08:05
Najprej bom požrli vse okrog sebe, potem se bomo požrli med sabo, tisti najmočnejši, ki bodo ostali pa bodo crkovali od dolgega časa....
zapatist
# 30.08.2017 ob 08:53
Način, da se izkoplješ iz revščine

Pa tudi način, da te pahnejo v revščino, oziroma pahnejo v brezpravni proletariat.

Lokalne oblasti s podporo multinacionalk in skorumpirane vlade v Jakarti za odkup zemlje ponujajo nizke cene ali pa sploh nič. Če se lokalno prebivalstvo prodaji upre, pa se nanj izvršuje pritisk, ki ga izvaja plačana mafija. Tudi z umori.

Ti ljudje, ki ostanejo brez zemlje, pa so potem za preživetje prisiljeni delati kot mezdni delavci na plantažah.
zapravico
# 30.08.2017 ob 08:14
Požrtnost človeka je nenasitna
kristt
# 30.08.2017 ob 08:07
@alrerEgo....tudi kuruza proizvaja kisik.....Šetekaš?
rdečinavijač
# 30.08.2017 ob 08:01
Nesreča izlitja palminega olja v morju, zapiranje šol in januh uradov zaradi smoga požiganja gozda, uničevanje živalskih vrst. Oblast očigledno škodi svojim ljudem, ampak jim je malo mar, samo da je dobiček.
AM
# 30.08.2017 ob 09:38
Bojkot palmovega olja ?

Ne kupujte Nutelle. Sploh tiste, ki je narejena na Poljskem in je slabše kvalitete.
Kupite Lino lado. Tam ni palmovega olja, ker je sončnično, ki je zdravju manj škodljivo.

Hmmm... roko na srce, slovensko jabolko je bolj zdravo od obeh ;)
Igor Đukanović
# 30.08.2017 ob 08:29
Saj ni problem, če dva mililitra palmovega olja nevede uporabljate v svojem šamponu. Resen problem so "bio"-goriva, za katera EU daje celo subvencije. V bistvu kot evropski davkoplačevalci subvencioniramo pospeševanje globalnih klimatskih sprememb s pomočjo izsekavanja deževnega pragozda. A ustrezne peticije končajo takole žalostno kot pričujoča:
http://www.thepetitionsite.com/1/no-to-palm-oil-in-helsinki/
Mr.Bong
# 30.08.2017 ob 08:09
@AlterEgo
# 30.08.2017 ob 07:58

Ja no, saj palma tudi proizvaja kisik, ali?


Ja seveda, sploh pa večino kisika 'proizvedejo' z požiganjem deževnega gozda.

Nemo
# 30.08.2017 ob 07:52
@Triglavski zmaj
... za razliko od nas, ki nas to sekira, kaj ne? Kot nas sekirajo tudi vse ostale naravne katastrofe, ki so predvsem posledica uporabe daleč več izdelkov, kot bi jih dejansko potrebovali.
fah-q
# 30.08.2017 ob 10:30
ne kupujem palmovega olja niti izdelkov, ki ga uporabljajo...začel sem načrtno pred leti, danes itak predstavljajo sadje in zelenjava 90% mojih nakupov pa gledam sam še na to, da je to zrastlo čim bližje meni...predelane hrane pa itak ne kupujem že več let in tako palmovo olje sploh ne pride do mene. no, mogoče ga kdaj v kaki restaraciji nevede dobim na krožnik-ampak ker res težko najdem dobro tam jem zelo redko...to je pa to...
tuintam
# 30.08.2017 ob 09:03
Lahko bi ozelenjevali puščave, ne pa delali puščav iz tropskih gozdov. Samo da omenim nekaj, kar me fascinira. Kakavovec (čokolada) mora rasti v gozdu. Zato, več se ga goji, več gozda se potrebuje; kar je čisto nekaj drugega, kakor tole.

Na misel iz članka, da 'Pri tem Azijce žene ena in edina stvar - dobiček,' bi pa dejal, da dobiček je eno, preživetje pa nekaj drugega. Dobičke ima tisti, ki pobira davke (ko naj bi prav ta ščitil okolje) in ev. lastniki plantaž. Ostalo pa ... Če se vse zreducira na dobiček, se to počne namenoma, vsaj malo politično obarvano.
acoschwanz
# 30.08.2017 ob 09:02
Grozljivo. Množično prisilno preseljevanje ljudi, ki se na račun palmovega olja tudi dogaja, pa v članku sploh ni omenjeno.

Sam že nekaj časa ne kupim več proizvoda, ki vsebuje palmovo olje. Malo berite deklaracije, noro v čem vsem se nahaja.
KLIPAN
# 30.08.2017 ob 09:47
Ubijamo sami sebe za denar.
Binder Dandet
# 30.08.2017 ob 20:21
@Skippy:
Ocitno obstaja problem. Jaz zanj nisem vedel. Zdja vem in bom pozoren in skusal v svoji moci pripomoci k resitvi. Temu procesu, ki sme ga opisal, se rece ozavescanje. Ti pa drzi glavo v pesek in si misli, da najmocnejsi trgi nimajo najvecjega vpliva.
Deep_G
# 30.08.2017 ob 09:51
Za vsako rit palica raste. Tudi za človeško.
anny22
# 30.08.2017 ob 09:33
Tu je krivda tudi na nas potrošnikih. Postala je moda, da mora biti milo 100% iz rastlinskih sestavin, kjer je seveda nepogrešljivo palmovo olje, kar je povzročilo tudi veliko povpraševanje in ceno.... "Ozaveščeni" potrošniki menijo, da bodo s tem rešili (!) živali. Sicer se v milih uporablja tudi tolšča klavnih živali, ki je v bistvu odpadek....ampak ne, bodimo ozaveščeni vegani in zahtevajmo rastlinske sestavin. Če zaradi tega umirajo druge živali in izgubljajo življenjski prostor, nas pa ne zanima!
GORILA
# 30.08.2017 ob 08:37
@AlterEgo
Povprečen slovenec živi trenutno bolje kot vsi kralji in cesarji v zgodovini do 20. stoletja..

...in spada med 10% najbogatejših zemljanov! Pa ne povprečen, tisti na minimalcu!
tomy33
# 31.08.2017 ob 03:19
Država bo težko poskrbela za regulacijo. Nas slabih 20% razvitih, z našim načinom življenja doma porabi 50% svetovnih resursov. Da bi se tu kaj v prihodnosti spremenilo? Že misel na to je utopična. Dvomim da se je kdorkoli pripravljen odpovedat udobju. Niti ne obstaja neka univerzalna rešitev problema, ki bi jo bilo možno zapovedat. Kvečjemu lahko vsak prispeva kakšen promil, ne da ustavimo ker to ni več mogoče, ampak da upočasnimo vse skupaj. Da bo ostalo kaj tudi še zanamcem. Potujte v te dežele, širite si obzorje, spoznavajte ljudi....izogibajte se luksuznih resorjev in turističnih agencij, ki poberejo vsaj 50% provizij...potujte v lastni režiji...ta denar pa raje porabite za nakup pri domačinih..... vsakih zapravljenih dobrih 100€ je na Borneu že povprečna mesečna plača! Več bodo zaslužili na drug lažji način, manj se bodo pripravljeni ubadati z težaškim in slabo plačanim delom na palmovih nasadih. To je moje mnenje ob pogovoru z domačini.
ElTorro
# 30.08.2017 ob 16:42
Ne vem, kako ne razumete, da ni problem v palmovem olju, ampak v revščini in hiperpopulaciji?

Če bi globalno prepovedali palmovo olje, bi ravno tako izsekali in požgali tiste gozdove....pač bi tam gojili naslednjo najbolj donosno rastlino. Lokalnemu kmetu ali delavcu na kmetiji je bore vseeno za okolje, ker mu je prva prioriteta poskrbeti za to, da njegovi otroci ne bodo umrli od lakote.
mercury89
# 30.08.2017 ob 12:02
@Alterego po tvoje kdor ne živi v jami oblečen v figov list je hinavec? Po tvoje hinavec nisi samo, če se ubiješ. Seveda vsi kupujemo avtomobile, telefone itd. tega nihče ne zanika. Lahko pa si pri nakupu teh stvari preudaren. Ne kupuješ vsako leto novega telefona, ne kupiš terenskega avtomobila za v mesto, ne kupiš vsakič nove vrečke. Če že svinjamo ni potrebno, da svinjamo še dodatno za brezveze.
aktivist
# 30.08.2017 ob 10:46
Ce se ne motim je EU ze dolocila smernice s katerimi bo v naslednjih letih prepovedala uporabo palminega olja.
mercury89
# 30.08.2017 ob 10:00
@AlterEgo ja vem, da tudi v pragozdu rastline propadajo. Ampak v pragozdu je veliko ogljikovega dioksida vezanega tudi v tleh, ki z nasadi rastlin izginejo. Vloga pragozda ni samo, da "proizvaja" kisik. Pragozd nam nudi številne ekosistemske funkcije, ki jih monosestoji palme ali katere druge rastline ne nudijo. Tako, da ni vseeno ali pragozd ali monokultura.

Nihče ne trdi, da se moramo odreči vsem modernim dobrinam. Lahko pa z premišljeno rabo in kupovanjem vplivamo na okolje.
Mr.Bong
# 30.08.2017 ob 09:06
@Igor Đukanović

Sem podpisal peticijo, čeprav dvomim, da bom s tem kaj pripomogel k ohranitvi deževnega gozda. Bojkot izdelkov iz te 'vroče robe' po moje bolje deluje.
Lahko bi pa kakšni indonezijski 'aktivisti' zažgali te palmine nasade.
Mr.Bong
# 30.08.2017 ob 08:50
@AlterEgo
# 30.08.2017 ob 08:32

kristt, MrBong, mercury89 in ostali ekonihilisti se verjetno nikoli ne bi odrekli sodobnemu potrošniškemu načinu življenja


Ne sodi drugih po sebi. Vidim da ti je ego udaril v glavo. Ekonihilist?? Razloži prosim.
Nimam avta, mi zadostuje kolo, kurim na plin, bojkotiram izdelke z palmovim oljem, živim skromno in ne kupujem nepotrebnih neumnosti. Še kaj?
Pa v Indoneziji se dejansko dogaja okoljska katastrofa.

koprive
# 30.08.2017 ob 08:36
Zahod je po mnenju nekaterih še vedno dežurni krivec za vse, a ne rdečinavijač in copcop? Kljub temu da je celotna EU šele na četrtem mestu po porabi, za mnogim omiljeno Kitajsko. Vprašajte kaj vaše ljubljene Kitajce kaj menijo o varovanju okolja. To bo smeha polna skleda.
Igor Đukanović
# 30.08.2017 ob 08:31
No tejle kaže malo bolje. Dajte prosim podpisat!
http://www.thepetitionsite.com/takeactio
n/893/488/232/
tomy33
# 31.08.2017 ob 03:22
Salamat datang.... lep pozdrav iz Bornea.
tomy33
# 31.08.2017 ob 01:37
Ker že nekaj let obiskujem Borneo in mi je problematika tukajšnjih prebivalcev dobro poznana, se ob nekaterih komentarjih zabremzanih zahodnjakov samo nasmehnem. Čeprav je prej za zjokat, žalostno! Svet ni lepa njihova (Hrvaška) pa mogoče še Jadran ali pa sredozemlje, ampak vse kaj drugega. Tako kot mi živimo živi mogoče 20% svetovne populacije, da to dojameš je pa treba pogledat čez domače evropske planke. Veš ostali svet pa živi za naše razmere nepredstavljivo in se vsakodnevno bori za to kar je nam samoumevno. Zato je iskat krivca med lokalci naravnost perverzno!
fah-q
# 30.08.2017 ob 15:03
@alterego
Ekohipsteri in kvazi ozaveščeni okoljevarstveniki, jako me veseli, da ste se povohali in da se lajkate med sabo, ampak to ne ne bo rešilo okolja. Nobena "preudarnost" pri nakupu, nobena zakonodaja in nobena "izobrazba potrošnikov" ne bo rešila sveta pred zadušitvijo v lastnem dreku, dokler bomo hoteli živeti tako kot živimo sedaj. Ko bo zadnji kitajec in zadni pigmejec dosegel standard kot ga imamo mi- do katerega ima seveda enako pravico kot recimo mehiški internet revolucionar zapatist, faf-q ali pa mucek merkury69-bo seveda ta boj neučinkovit. Saj vendar želimo, da so vsi ljudje na svetu srečni, zdravi in da imajo vsega v izobilju. pa če nas je 7 ali pa čez dvajset let 15 miljard. Jaz iskreno upam, da ne odrekate istih pravic in standarda, kot ga uživate sami, nobenemu stalnemu prebivalcu zemlje in občasnemu prebivalcu lune. Koliko teh srečnih zdravih in veselih prebivalcev pa zemeljski viri in neokrnjena priroda prenesejo pa je čisto tehnično in ne humanistično-filozofsko vprašanje. Če torej hočemo ohraniti naravo in omogočiti ekohipsterjem življenje, ki so ga navajeni do sedaj bo treba nekaj ukrenit in prepovedat razvoj azijcem, afričanom, latinski ameriki in pingvinom na antarktiki. In ja potrošnik, njegovo vedno večje število ter njegova nenasitna želja po več in ceneje je glavni vzrok propadanja zemeljskega ekosistema es vi nou it....
vi ar d vorld vi ar d fjučer


hehe...jaz porabim več resursov od kakega Afričana na neki nefer osnovi predvsem zarad prevoza (leti, avto)...vse ostalo kjer porabim več pa je tudi fer, da porabim več-ker tudi on bi si tu pozimi ogreval dom, rabil bi ogrevan avto za na sneg, moral bi met bundo, gojzarje itd... in tudi on bi tu lahko kupoval večino hrane direkt od kmetov-kot to počnem jaz. kot tudi jaz v njegovih koncih rabim samo šlapce, bermude in majco plus hrano...v bistvi delam na tem, da bi se lahko trajno preselil tja, kjer bi mi to zadoščalo, na vrtu pa bi rastlo vse plus denar za lete-ker ffamilija bo pač živela potem tako daleč...zato pa šparam, za nakup še ene nepremičnine za oddajo. vse (vključno s telefonom, avtom in računalnikom) sem kupil rabljeno ali menjal, drugih reči z izjemo postle in nekaj polic nimam (nepremičnine izvzete), lahko se preselim v 1 dnevu z enim večjim avtom in manjšo prikolico (za jogijja in 3 omare, ki jih imava v najtem flatu)-vključno z ženino robo...torej ne vem zakaj jaz tu "odžrem" kaj več kot 1/7000.000.000 resursov. je pa res, da pojem več kot ta del sadja in zelenjave...tega mi pa nihče ne more očitat, ker folk tu si jo lahko kupi (najvč kupujem /velike količine) korenja, jabolk in zelja-ki so ultra poceni še pr kmetu, tam pa si jo lahko nabere/posadi večina, ki se jim to zdi ok.

tako da ne nabijaj, če ne poznaš...
cockatoo
# 30.08.2017 ob 14:59
oleander

Celo piškoti iz "domačih" slovenskih pekarn vsebujejo palmovo olje, pri čemer nikjer in nikoli ni navedeno, iz kakšnih virov je to olje pridobljeno.

Tole sem pa opazila tudi sama in bila zgrožena. Namesto, da bi bile ravno te slovenske pekarne svetla luč, te preseneti tak podatek. Potem pa tiste kekse okrancljajo z čarobno besedo "domače" in ljudje kupijo. To bi bila po mojem njihova konkurenčna prednost. Ampak ne, pihajo vsi v en rog. Kako so pa Italijani lahko s svojo MISURO izdelali prav fajn piškote. Predvidevam, da so vsi njihovi izdelki brez palmovega olja ne vem pa ne.
cockatoo
# 30.08.2017 ob 14:50
fah-q

tudi pri nas živimo tako. In dejansko, ko človek bere deklaracije šele vidi, da je palmovo olje skoraj povsod, da tiste izdelke kjer se skriva pod drugimi izrazi ne omenjam. Zato pri nas že več kot dve desetletji ni nič od predelane hrane. Pa nismo začeli zato, da bi se izognili palmovemu olju, ker takrat tega še nismo vedeli. Pač pa zato ker smo bili s podeželja navajeni vedno sveže pripravljene hrane. Preprosto nam ni padlo na pamet, da bi jedli npr. neko hrano, ki bi jo za nas pripravila industrija. Takrat sem bolj iz radovednosti prebirala kaj vse je notri. Potem pa vedno izveš kaj novega in si pozoren še na to in ono. Bog ve kaj bomo izvedeli čez npr. 5 let. Smo pa vseeno osveščeni ljudje in se ograjujemo od tega kar nam vsiljuje industrija. Vsaj trudimo se maksimalno kar je v naših močeh. Vse kar se gospodinjstva in prehrane tiče iščemo rešitve. Čistimo že od pamtiveka s kisom in sodo, ker je to počela že naša babi. Sladice pečemo sami, sadje in zelenjavo le sezonsko, pa kaše itd. Sem pa zadnjič, ko sem bila v domovini opazila, da imajo v Maxiju in Intersparu kekse MISURA brez palmovega olja in dodanega sladkorja. Sem kupila in so fajn za h kavi, če ni možnosti speči nekaj.

V glavnem trudimo se in bomo vztrajali naprej.
matejagr
# 30.08.2017 ob 14:31
Kaj pa ce bi drzava poskrbela za regulacijo? A jo med drugim nimamo tudi zaradi tega?
Belina
# 30.08.2017 ob 11:47
Alter Ego, glede da ne veš kdo sem in kako živim svoje življenje, je tvoj komentar napram meni popoln nesmisel...
Se pa strinjam s teboj, da multinacionalke zadovoljujejo potrebe nerazgledanih potrošnikov, za namenom zadovoljevanja njihovih mazohistističnih prehranjevlnih navad. So pa korporacije tiste, katere dajejo v svoje izdelke rakotvorne, mutagene, tetratogene snovi in ne ljudje kot sma jaz in ti. Je pa na posamezniku samem, da se izobrazi na tem področju, ker če to pričakuje od uradnih ustanov, bo večno taval v temi in nadaljeval cikel korporativne mafije...
fah-q
# 30.08.2017 ob 11:42
@alterego
Krivec si ti, POTROŠNIK, ki želi imeti vse in to čim ceneje in čim prej. Multinacionalke samo zadovoljujejo tvoje razvade.

načeloma je krivda tudi na strani potrošnika in načeloma verjamem da se vse skupaj lahko spremeni le če potrošniki spremenimo navade...ampak da je krivec le tumpast potrošnik, ne pa tudi multinacionalka, ki načrto, premišljeno in običajno na skrivaj (zakaj le, če se ne zavedajo, da je s tem kaj narobe?) dela škodo je pa milo rečeno traparija.

ker brskat, brat, gledat, iskat in se izobraževat o vsakem detajlu vsakega produkta ni ravno mačji kašelj. zato pričakovat neko množičnost pri takem početju ni ravno brihtno. in tu nastopijo regulative in zakonodaja ter država-ki naj preprosto take splošno škodljive zadeve prepove ali pa vsaj močno opali z davki iz katerih naj se sanira škoda.
zapatist
# 30.08.2017 ob 11:41
Tako da v tej razpravi..na eni skrajni strani je @mr.bong, ki bi z revolucijo to je ilegalnim požiganjem uničil vsako proizvodnjo, ki obremnjuje okolje, ja drugi skrajni strani pa je @ altergo, ki vso krivdo zvali samo na poteošnika, ob tem pa še trdi, da je neka bolj premišljena potrošnja nesmiselna. Ali imaš figov list...ali si pa hinavec.
zapatist
# 30.08.2017 ob 11:37
@alterego

Pretiravaš.
1. V potrošniški družbi moraš imeti tako proizvajalca dobrin kot tudi trgovce in končnega potrošnika. Tako, da zvaliti vso krivdo samo na potrošnika je zelo enostransko...mogoče bi takemu razmišljanju pristajala beseda corporativni nihilizem..karkoli že to pomeni.
2. Po drugi strani pa z enako vnemo trdiš, da bolj premišljena raba dobrin ne prinese nobenih učinkov. Spet pretiravaš. Prinese. Ali dovolj, je pa drugo vprašanje.

Skratka ..proizvajalca, ki dobrine ustvarja razrešiti vse odgovornosti, je cinično...tvoje sporočilo pa je kot da proizvajalci to počnejo pro bono, ne pa zaradi dobička.
fah-q
# 30.08.2017 ob 10:50
pa za vse ki jih skrbi šampon-alepo žajfa je iz olivnega in lovorjevga olja-in je bolša od česarkoli kemičnega kar dobite na policah...je sicer draga ampak ena zdrži lahko ful časa-jaz se itak umijem z vodo, žajfa je le v tankem sloju za hitrejše čiščenje-in ker jem večinoma sadje in zelenjavo, pijem vodo in doma stisnjen sok (ne na centrifugo, počasi stisnjen) mi pot ne smrdi in ni problema.

sploh se da z malo mešanja (čaj in to milo) popolnoma izločit celo industrijo teh reči. tudi zobno pasto lahko naredite iz kokosovga olja, sode in metinga ekstrakta...in je bolš za dlesni, menta skrbi za svežino, zobe se pa itak umiva s krtačo in ne pasto...

drgač sem imel težave s suho kožo, luščenjem, prhljajem...no, zadnja leta tega ni več...čemu le...
Lluka
# 30.08.2017 ob 10:09
Ja. in kaj sem sedaj jaz tukaj pri tem članku ? Kaj se kriv? Da me obtožujete uničevanja deževnega gozda. Članke pošiljajte odgovornim v industriji kateri ga uporabljajo. LEta 1930 ga niso uporabljal pa smo prav tako vse imeli. Sedaj pa me s temi članki zasipate, kakor da sem jaz kriv. Jaz pridem v trgovino in kupim kar rabim. Kaj je notri pa iz česa.so pa drugi odgovorni. Dejte resolucijo.... PREPOVED IZDELKOV IZ PALMINEGA OLJA in pika. Začeti velja s 1.1.2018 Pa neka iščejo drugo čistejšo alternativo. Al pa sploh ukinejo izdelke.. oz dodatek palminega olja.
Rozmarin
# 30.08.2017 ob 10:05
@rdečinavijač
Na kratko povedano, zaradi nekih modnih muh tipičnega razvajenega zahodnjaka izginjajo tropski gozdovi, kar ima za posledico uničevanje planeta kar vsakodnevno spremljamo.

Nisi prebral članka: "največje potrebe izkazujejo Kitajska, Indonezija in Indija."
Mar mora biti res zahod za vse kriv? Kljub temu, pa sploh ni važno kdo največ odkupi, krivda stoji izključno na Indoneziji. Očitno že dobijo dovolj denarja, da pogledajo v drugo stran, medtem ko uničujejo okolje.
Mirko Tipka
# 30.08.2017 ob 08:02
Pravzaprav je kar v slabi polovici izdelkov za vsakdanjo rabo

... pri meni doma ni tako, zato prosim ne posploševati in iskati skupno krivdo
Kazalo