Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 25 glasov Ocenite to novico!
roža, pozeba, mraz
Za nekatere vrste sadja je lahko temepratura okoli -2 °C že nevarna. Foto: Pixabay
veter
Veter lahko v gorskem svetu doseže sunke do 100 km/h. Foto: Pixabay
marelica, marelice, sadje, zelenjava, tržnica, rastlina, kuha, kuhanje, zdravje
Marelice lahko uničijo temperature, ki so le malo pod ničlo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Pihalo in zmrzovalo bo, nevarno je tudi za sadje in zelenjavo

Veter bo najmočnejši v zgornjem Posočju
18. april 2017 ob 15:28,
zadnji poseg: 18. april 2017 ob 20:39
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Čakata nas zelo vetrovna sreda in četrtek, ko bo močen veter na severu in vzhodu države dosegel hitrost med 70 in 90 kilometrov na uro. Temperature bodo padle pod ničlo, ponekod tudi že snežinke.

Sneg je danes med drugim pobelil tla ponekod na Notranjskem, Gorenjskem, Celjskem in v delu Ljubljanske kotline. Na agenciji za okolje so opozorili, da bodo najmočnejši sunki vetra predvidoma v zgornjem Posočju, pod Karavankami in na severovzhodu države. Nad okoli 700 metri nadmorske višine bodo sunki lahko presegli tudi 100 kilometrov na uro. Z okrepljenim severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo hladen in občasno bolj vlažen zrak.

V sredo bo na zahodu delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, drugje bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem na vzhodu bodo popoldne možne občasne krajevne padavine. Pihal bo severni do severovzhodni veter, ki se bo v noči na četrtek še okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dneve od 6 do 11, na Primorskem do 16 stopinj Celzija.

V četrtek bo delno jasno vreme z občasno povečano oblačnostjo, veter pa še ne bo ponehal. Petek bo prinesel več sonca, veter bo, a jutro bo ponekod še zelo hladno. Vremenoslovci ob tem opozarjajo na nevarnost spomladanske pozebe.

Pazite na rastline
Na agenciji za okolje svarijo tudi pred tem, da obstaja nevarnost spomladanske pozebe. Sadjarjem in vrtičkarjem priporočajo, da v petek in soboto rastline prekrijejo oz. izvajajo protislansko zaščito in budno spremljanje razvoja vremena. Fenološki razvoj je namreč od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme v marcu in v prvi polovici aprila.

Na agenciji pravijo, da so trenutno koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno tudi hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, večinoma pa polno cvetijo in odcvetajo. Izjeme so le višje ter izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov.

Vinska trta ob normalnih temperaturnih razmerah začne aktivno rast, ko povprečne dnevne temperature preidejo 10 stopinj Celzija. Na Goriškem in v Brdih so že razviti prvi listi, od šest do osem dni bolj zgodaj kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju se že opazi razvoj mladih poganjkov.

Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so ti še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli -3 stopinje Celzija. Ko se cvetovi odprejo, pa so lahko kritične temperature že okoli -2 stopnji Celzija.

Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi. Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod -1 stopnjo Celzija, za marelice pa je usodna že temperatura -0,5 stopinje Celzija, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in liste vinske trte uničijo temperature pod -1 stopinjo Celzija, še opozarjajo na agenciji.

A. Č.
Prijavi napako
Komentarji
Hijena
# 18.04.2017 ob 15:58
@ apatija

Malo je takšnih, ki verjamejo, da so podnebne spremembe teorija zarote. Več nas je pa takšnih, ki se ne strinjamo s plačevanjem raznih ekoloških taks in varčevanjem naravnih resursov, medtem ko za industrijo skoraj ni omejitev, kazni so pa simbolične!
opat
# 18.04.2017 ob 16:00
Ledeni možje so šele v maju. Minus v aprilu ni nič nenavadnega. Ne bi poslušal pionirjev, ki mi bodo predavali o vremenu.
Drncl
# 18.04.2017 ob 16:08
Ne moreš gledati enega osamljenega dogodka. Poglej celoto. Povprečje je vsako leto višje. Nekdaj so pa bile zime pri nas z -20 stopinj C in tremi metri snega... Tega naša mularija več ne bo videla.
Unssen
# 18.04.2017 ob 16:14
@trolicnez; 18.04.2017 ob 16:03
Kje ste zdaj podporniki globalnega segrevanja? Ce jaz prav razumem besedo "segrevanje", bi moralo biti z leti vse bolj toplo. Ne pa da imamo dalec najbolj mrzlo zimo v zadnjih 50 letih, poleg tega pa aprila pritisne minus. Prosim za obrazlozitev. Hvala.


2017 opisno:
- Mrzel januar.
- Zelo topel februar.
- Zelo topel marec.
- Zelo topla prva polovica aprila, ki ji sedaj sledi ohladitev.

2017 grafično (za Zagreb, a so pri nas odstopanja praktično identična):


Če gornji graf pogledaš samo od daleč, boš opazil, da je znatno več časa pretoplo kot prehladno. Evo, pa imaš odgovor. ;)
lo_pa__ta
# 18.04.2017 ob 17:29
da se planet in tudi podnebje pri nas segreva je jasno vsakemu smučarju...
včasih je stari vrh delal od novembra do aprila...brez topov..

danes na Krvavcu, ki je dosti višje od starga vrha, brez topov ne bi imeli sezone....

če pa vmes potegne malo mrzlega zraka pa to ne pomeni nič..ampak takšnim butnglavcem itak ne moreš nič dopovedat z logiko...
VevericaStrela
# 18.04.2017 ob 18:00
Češnje in sadno drevje, čaw baw.
hrgotax
# 18.04.2017 ob 16:58
noprou,
december je bil "zelo" mrzel samo čisto na dnu nekaterih kotlin, npr. Ljubljanske (razlog: megla), medtem ko je bil nad 400 m nadmorske višine nadpovprečno topel, v sredogorju celo zelo topel.

To je bistveni podatek, tako da smo zimo, ki je upravičila to ime, v večjem delu Slovenije imeli zgolj od treh kraljev do svečnice.

Tega ne more spremeniti niti morebitno obilno sneženje v drugi polovici aprila oziroma v začetku maja.

Pa še nekaj za A. Č.: ravno v petek, ko bo veter pojenjal, bo jutro bržkone najhladnejše v tem tednu, saj veter zmanjšuje učinek nočnega ohlajanja.
severnik
# 18.04.2017 ob 17:05
Vreme pač ni nikoli povprečno :) Eni mislijo, da če je npr +2 povpračna temperatura v Januarju, da bi moral biti zdaj cel mesec nekje okrog +2 :)))
zzob
# 18.04.2017 ob 21:33
Ne moreš verjet, da se še vedno najdejo kekci, ki ne razumejo pomenov besed globalno in trend. Potem pa po enem mrzlem ali toplem vikendu že pametujejo.
Unssen
# 18.04.2017 ob 16:56
@noprou; 18.04.2017 ob 16:45
še bolj točno pa takole:
2017 opisno:
- zelo mrzel december (-1.1)
- skoraj rekordno mrzel januar (-4.2)
- topel februar
- zelo topel marec.


Tako je, imeli smo hladen december (1,5 pod povprečkom) in mrzel januar (3,3 pod povprečkom), ki pa sta ju odtlej že več kot "nevtralizirala" zelo topel februar (2,6 nad povprečkom) in marec (kar 3,7 nad povprečkom). V skupnem je zima 2016-2017 po večini države bila ok. 0,5 stopinje pod povprečjem 1981-2010, kar je sorazmerno majhno odstopanje glede na zime nekoč: 1986/87: 2,3 stopinje pod povprečkom, 1984/85: 2,8 stopinje pod povprečkom itd.

Razen tega je bilo pred decembrom 2016 nadpovprečna tako jesen 2016, kakor poletje 2016, kakor pomlad 2016 itd.

Zgornji odstavek še grafično:
čezplotnik
# 18.04.2017 ob 16:41
@trolicnes
Kje ste zdaj podporniki globalnega segrevanja? Ce jaz prav razumem besedo "segrevanje", bi moralo biti z leti vse bolj toplo. Ne pa da imamo dalec najbolj mrzlo zimo v zadnjih 50 letih, poleg tega pa aprila pritisne minus. Prosim za obrazlozitev. Hvala.


Prav je, da se ostro zoperstavimo lažnivim zavajalcem, ki svojih trditev ne podkrepijo z dejstvi. Zaradi takih, kot je @trolicnez in pa npr. Donald Trump, ki oporekajo preverljivim dejstvom, gredo znanstveniki širom sveta 22. aprila na protestni shod, t.i. "March for science". Zate in za vse ostale nevtralne bralce tega članka, ki si jih s svojim komentarjem grdo zavedel, pa prilagam nekaj sličic, ki so rezultat znanstvenih meritev.

Torej povprečna temperatura v slovenskih krajih zimi 2017 (1.december - 28. februar) je bila pod povprečjem referenčnega obdobja 1981-2010, ki je že znatno toplejše od referenčnega obdobja 1961-1990, vsekakor pa ni bila niti blizu najhladnejšim zimam v preteklih 50 letih.









Pa da ne bo kdo rekel, da na višje temperature vpliva zgolj širitev mestnega okolja.


Vir: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji
%c5%benica/mese%c4%8dni%20bilten/NASE%20
OKOLJE%20-%20Februar%202017.pdf
granadir
# 18.04.2017 ob 18:37
"Kje ste zdaj podporniki globalnega segrevanja? "---hahahaha..... Jp, tudi taki se najdejo, ki mislijo, da je dva meseca vremena na površini promil, promila zemeljske oble ala Slovenija že nekaj čemur se reče GLOBALNO...
Unssen
# 18.04.2017 ob 16:57
Slika še enkrat:

LINK do slike
army2500
# 18.04.2017 ob 22:16
dogodki ki jih doživljate so vreme, podnebje je pa nekaj drugega, kdo tega ne razume in ne vidi nima pol piskra mrzle vode v glavi. Ozračje se segreva in prišla bo nova ledena doba(pa ne na tv) vem da vi raja tega ne morete razumet segrevanje-ledena doba, "ddddd jst mam pa audija in gorenski hladilnik dddd"
Saussure
# 18.04.2017 ob 21:42
skeptiki, ne ga sr4t no. če v aprilu malo zahladi, še ne pomeni, da je globalno segrevanje teorija zarote. dokaz za segrevanje sta topel februar in marec. edini pravi mraz letos je bil december-januar. članek lepo poudari, da se zaradi toplejšega začetka pomladi/konca zime cvetenje prične nekoliko zgodaj. za letos so ocenili, kot piše, da 10-14 dni "prezgodaj".
Unssen
# 18.04.2017 ob 18:05
@noprou; 18.04.2017 ob 17:26
imeli smo zelo hladen december s povprečno temperaturo -1.1 stopinje.
tu so povprečja decembrov zadnjih 8 let za osrednjo Slovenijo:
0.9 -1.3 1.8 -0.5 1.5 2.6 1.2 -1.1


V meteorologiji so pojmi nekoliko bolj natančno določeni, kot morda kaže na prvi pogled. Ko rečem, da je mesec hladen, je s tem mišljen mesec med 10. in 24. percentilom.

Podroben pregled pojmov glede na percentile:
>98 ekstremno toplo
91-98 zelo toplo
76-90 toplo
25-75 normalno
10-24 hladno
2-9 zelo hladno
>2 ekstremno hladno

"Zelo hladen ali ekstremno hladen" je torej mesec, ki se zgodi enkrat na 10 primerov (percentili 0-9).

Že iz grafa v
ARSO Biltenu za december 2016 (stran 9)
lahko na oko vidiš, da december 2016 nikakor ne sodi v najbolj hladnih 10% decembrov.
vrtnar_1
# 18.04.2017 ob 21:40
Veliko sadja bo slo v maloro. In tako je ze skoraj vsako leto da dan ali 2 unicita veliko pridelka. Lani je bil usoden le en dan v zacetku maja ko smo tudi dobili porcijo snega.
Unssen
# 18.04.2017 ob 18:14
@noprou; 18.04.2017 ob 17:35
hrgotax
ja, ti tvoji podatki o zelo različnih temperaturnih odstopanjih na zelo bližnjih lokacijah mi dajo misliti, če merjenje globalne temperature sploh upošteva vse to. Dejansko bi morali integrirati temperaturo po vsem prostoru in to potem povprečiti, ne pa da se meri samo na določenih točkah ...

Poglej grafični prikaz
povprečne temparature zime 2016/17 na zemljevidu Slovenije na stranih 35
glede na povprečje 1981-2010.

Opazil boš, da je bila ta zima:
- rahlo nad povprečjem v gorskem svetu SZ in S Slovenije ter planotah Z Slovenije, kar je logično glede na odsotnost padavin in sončno vreme v gorah, kjer inverzija nima močnega vpliva -> višje temperature
- podpovrečno v nižinah V in JV Slovenije, kjer je inverzija najbolj izrazita.

Merjenje globalne temperature kajpak všteva različne lokacije v posamezni državi tudi v tako geografsko raznoliki, kot je Slovenija. V slovenski povpreček se tako vštevajo tako Kredarica kot Rateče. V Avstriji denimo tudi Sonnblick, v Nemčiji Zugspitze itd.
Nha Trang
# 18.04.2017 ob 23:40
Zemlja ni stara 100 let, Zemlja je stara 4,5 milijarde let. Če gledamo temperature za zadnjih 100 let, se ta res dviga. Če pa gledamo temperature za zadnjih 100 milijonov let, pa vidimo, da je Zemlja v konstantnih intervalih dvigovanja in spuščanja temperature.

Graf temperature za zadnjih 5 milijonov let kaže stalno nihanje gor in dol. Zdaj smo pač v obdobju ko je nihaj navzgor. Sredinska vrednost, pa kaže padanje temperature za zadnjih 5 milijonov let. Pa še 5 milijonov let je zelo kratko obdobje v Zemeljski zgodovini.
polenta
# 18.04.2017 ob 21:11
uboge rastline in živali.
kotzi
# 19.04.2017 ob 07:08
prehitro je bilo toplo...sa jse je vedlo da bo tako
windmaster
# 19.04.2017 ob 05:29
Star pregovor pravi, Če je na tri kralje lepo, ti krme zmanjka to in naslednjo zimo! Letos je bilo na tri kralje zelo lepo....
bori
# 18.04.2017 ob 23:13
Vreme je zelo drugačno, kot je bilo nekoč. To se da tudi iz članka razbrati.. Včasih so bile zime prave zime z obilo snega.. in drevje je cvetelo kasneje.. spremembe temperatur so bile drugačne, sneg je poskrbel za nižje temperature pri tleh, narava se je prebudila kasneje, ko je sonce dovolj ogrelo tla in stalilo sneg.. seveda so bile vedno anomalije, vsekakor ne take kot danes.. Vsak ki je vsaj malo v naravi, lahko opazi, da z vremenom nekaj ni ok. Pri nas in po svetu.
Triglavskega ledenika se lahko spomnimo, lahko ga 'oživimo' s stiroporom ali permanentno gasilsko peno.. po moderno.. Pozabili smo, da smo del narave, ne telefonisti.
BojanD
# 18.04.2017 ob 20:03
=Dejansko bi morali integrirati temperaturo po vsem prostoru in to potem povprečiti, ne pa da se meri samo na določenih točkah ...=

@noprou, če se ne motim, si pred časom limal "podatke", da se tudi ostali planeti segrevajo. Zanimivo, da te prav nič ni motilo, da na teh planetih z izjemo Marsa nimamo niti enega termometra, sedaj pa kar nenadoma dvigaš letvico, kaj so zate sprejemljivo dobre meritve, in to letvico dvigaš nemogoče visoko.
ajvard
# 18.04.2017 ob 18:38
grozno. aprilsko vreme aprila.
vox14
# 19.04.2017 ob 07:54
Nekateri imajo še vedno probleme razlikovati trenutno vreme od podnebja. Kdor misli, da je zaradi enega mrzlega/toplega vikenda zavrnil globalne podnebne spremembe naj si raje še en pir odpre.
čezplotnik
# 18.04.2017 ob 19:55
@noprou
ja, ti tvoji podatki o zelo različnih temperaturnih odstopanjih na zelo bližnjih lokacijah mi dajo misliti, če merjenje globalne temperature sploh upošteva vse to. Dejansko bi morali integrirati temperaturo po vsem prostoru in to potem povprečiti, ne pa da se meri samo na določenih točkah ...


Pa saj tako se dejansko računa odstopanje. Evo podatki za Srednjo Evropo.
[ img]http://cci-reanalyzer.org/Reanalysis_monthly/output
/tseries_0_0_0_12_19.png[ /img]

Vir: reanalize ECMWFja, najboljšega svetovnega centra za numerično napovedovanje vremena...
Lunos
# 18.04.2017 ob 17:55
Mene zebe.
HOR
# 19.04.2017 ob 16:55
Po polovici EU pada sneg v aprilu...,LINK, ali copy.-paste v iskalnik
https://twitter.com/severeweatherEU?ref_
src=twsrc%5Etfw&ref_url=http%3A%2F%2
Fsaojoaquimonline.com.br%2Fclimaterra%2F
Švedi pa imajo najhladnejši april po 2, sv, vojni... LINK ali copy.-paste v iskalnik
www.thelocal.se/20170416/white-easter-sweden-wakes-up-to-record-low-temperaturs
V Rusiji je mraz z snegom presenetil ptice selivke, ki zato nimajo hrane...LINK ali copy.-paste v iskalnik
www.meteo-tv.ru/news/Kommentarii-sinoptika/Snegopad-v-Sankt-Peterburge-stradayut-ptitsy-/
Velike količine snega v višavju in rekordno namočenost pa beležijo v Kaliforniji (ki so ji klima alarmisti napovedovali tako rekoč nepovratno sušo zaradi klima sprememb...) LINK ali copy.-paste v iskalnik
www.washingtonpost.com/news/capital-weather-gang/wp/2017/04/13/after-63-feet-of-snow-northern-california-mountains-break-record-for-wettest-water-year/?utm_term=.4c8c50ec4f3c

Vremenski vzorci zadnje čase (in ne samo trenutno) vse bolj kažejo klimatske spremembe v smeri ohlajanja...
Sturm88
# 19.04.2017 ob 01:00
Globalno segrevanje gor ali dol. Če ga primerajamo z klimo ki ji sledimo več sto milijonov let nazaj lahko vidimo, da živimo v precej hladnem "geološkem" obdobju. Podobno je začetku srednjeveškega toplega obdobje (visoki srednji vek). Še topleje je bilo, ko si je severna poloobla opomogla od ledene dobe. Takrat je nastopilo več tisočletno obdobje (9000-5000 let nazaj) z nekaj stopinj višjimi temperaturami kot jih imamo danes in jih tudi najbolj divje človeško globalno segrevanje ne more več "pričarat". Te temperature pa se vseeni skrijejo pred tistimi preden so se začele ledene dobe.

Sem pristaš globalnega segrevanja. Vendar mora potekati počasi. Sicer se dela škoda. Pri globalnem ohlajevanju ( zadnje bilo tam v letih 1960-75; znan efekt suša v Etiopiji) pa se dela škoda in to v vseh primerih neodvisno od hitrosti spreminjanja temperatur. Večkrat gledam klimatske povrečne izračune za obdobje 1961-1990 in jih primerjam z obdobjem 1981-2010. Moram reči, da so mi podatki iz tega kasnejšega obdobja neprimerno bolj všeč.
Ljubljana in Maribor sta pridobila za 200-250 ur več sončnega obsevanja na letni ravni in na vsake toliko let se zgodi da naša meglena prestolnica doseže 2000 sončnih ur na leto. V Mariboru je sonca malo več, v Murski Soboti pa še malenkost več. Ljubljansko povprečje za obdobje 1961-1990 je bornih 1712 ur sonca na leto.
frozen pingvin 2
# 18.04.2017 ob 23:40
Saussure

januar je bil ok. december pa čisti poraz. da bi bile vse gore razen tam okoli martuljških gora konec decembra belih, pač ni normalna zima to.
tudi sedaj je na kredarici 180 cm snega. v normalni zimi bi moralo biti 4-5 m snega ta trenutek na kredarici, konec junija pa bi aljažev stolp še zmeraj moral biti pokrit s snegom. je pa sedaj že na pol kopen.

no pa saj že sam veš, jaz te samo dopolnjujem :)
bori
# 18.04.2017 ob 23:34
yoda, # 18.04.2017 ob 23:07
In kakšna je "normalna" temperatura za planet Zemlja? Bi bilo zanimivo videti, kakšno je povprečje temperature od nastanka planeta pa do danes. Šele po tem bi se lahko pogovarjali, ali trenutne temperature odstopajo od povprečja.

Planet Zemlja se vsemu prilagodi v različnih časovnih obdobjih..
Bolj je zanimivo, ko pogledamo modernega človeka.. pri 15C zebe, pri 32C je peklensko.. vsak z dvema klimama, da se lahko huduje.. v morjih vsak dan manj rib, onesnaženost, napredek.. lakirnica sredi polj pri vseh propadlih tovarnah z že obstoječo infrastrukturo..
Bill Bryson v knjigi 'Kratka zgodovina skoraj vsega' opisuje, kakšne bi bile razmere na Zemlji ko bi bila le malo bližje/oddaljena od sonca.....
yoda
# 18.04.2017 ob 23:07
In kakšna je "normalna" temperatura za planet Zemlja? Bi bilo zanimivo videti, kakšno je povprečje temperature od nastanka planeta pa do danes. Šele po tem bi se lahko pogovarjali, ali trenutne temperature odstopajo od povprečja.
noprou
# 18.04.2017 ob 18:54
unssen
zame kot običajnega človeka, je "zelo" hladno nekje med 5 in 20 percentilom. Tudi pokuril sem zelo veliko drv, ne samo veliko.
v uradni meteorologiji pa je "zelo" hladno očitno med 2 in 9 percentilom:) Jaz nisem podpisnik te konvencije, tako da verjetno ne bo nobenih sankcij proti meni. Moram preveriti še, če se procenti v kurjaštvu in meteorologiji skladajo, ker v bistvu so povezani:)
vseeno hvala za informacije, pa da bi nam pomrznilo čimmanj sliv in češenj
HOR
# 20.04.2017 ob 21:03
@BojanD
# 19.04.2017 ob 18:02

"...Glede na to velikansko količino ohlajanjo moramo biti že v ledeni dobi..."

-Glede na to velikansko količino klimatsko alarmnega ogrevanja (hipotetičnega) bi morali biti že kuhani in pečeni....
In večina ljudi je res nasedla klima alarmizmu in so glede tega res kuhani in pečeni...
(važno da plačujejo CO2 in OVE dajatve, kar se pri nas še dodatno kasira kar zraven elektrike, kot RTV naročnina in po novem še stroške za igranje z električnimi avtomobili)

Najprej bi tukaj ločil med vremenskimi vzorci in evidencami ohlajanja.

Evidence ohlajanja so na primer meritve, ki kažejo na zadnje ohlajanje od povišanih temperatur zaradi El Nino v 2016 do sedaj, pa padanje trenda segrevanja od 1998 ( pri večini meritev, prej ali kasneje, znano kot pavza v segrevanju, ki še traja...), ko je bil podobno topel El Nino, kot v 2016.

Vremenski vzorec, ki kaže klimatske spremembe v smeri ohlajanja pa je na primer precej S-J meandrasto valovit S polarni yet stream zaradi katerega imamo tudi pojave (vdore) hladnerga zraka in večje klimatske oscilacije. Rahlo povečano so se začeli dogajati že v 90h, intenzivneje pa od 2013.

Tudi globalno neupadanje snežnih padavin je kontra hipotezam nadaljevanja antropogenega globalnega segrevanja in preteklim klima alarmističnim izjavam, da je sneg stvar preteklosti...
HOR
# 20.04.2017 ob 00:52
BojanD
# 19.04.2017 ob 17:59

... Ja glede navedbe, ki se tiče Pielke-ja manjka besedna zveza "relativna škoda" in pravilno bi moral jaz napisati "Znanstvenik Roeger Pielke Jr je dosedanje padanje" relativne škode" extremnih vremenskih pojavov dokazal dovolj nazorno, da je to moral upoštevati tudi IPCC. Pri čemer relativnost pomeni v primerjavi z BDP.

Tako IPCC.jev SREX report (Managing the Risks of Extreme Events and Disasters to Advance Climate Change Adaptation”) nekaj desetkrat citira Pielke-ja (in mu ne nasprotuje). Torej ga upošteva...

LINK
https://thebreakthrough.org/index.php/pr
ograms/energy-and-climate/ipcc-sides-with-roger-pielke-jr

IPCC v AR5 WGI Chapter 2 on extremes ne ugotavlja, da ekstremni vremenski pojavi upadajo niti, da rastejo, z izjemo porasta velikih nihanj dnevnih temperatur, vključno do neke mere vročinskih valov. Enako glede padavin za katere izgleda, da naraščajo, vendar z velikimi prostorskimi razlikami...
Za ostale klimatske extreme IPCC globalno ne ugotavlja porasta , vključno s tem, da ob tem povzročena povečana škoda ekstremnih klimatskih pojavov ni posledica antropogenih klimatskih sprememb (kar je explicitno povzeto po Pielkeju)
LINK ali copy-paste v iskalnik
http://rogerpielkejr.blogspot.si/2013/10/coverage-of-extreme-events-in-ipcc-ar5.html

Suma sumarum ni nobene evidence, da extremni pojavi generalno naraščajo, so pa evidence da suma sumarum bolj upadajo, kot pa, da držijo ca status quo, kar se najde v več študijah
Zmanjševanje aktivnosti ciklonov
Chang et al., 2016 ....LINK ali copy-paste v iskalnik
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.10
02/2016GL068172/abstract
Chen et al., 2017...LINK ali copy-paste v iskalnik
http://journals.ametsoc.org/doi/full/10.
1175/JCLI-D-16-0155.1
Sugi et al., 2015...LINK ali copy-paste v iskalnik
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.10
02/2015GL064929/abstract
Manjša verjetnost agrikulturnih suš (in škode...)
Cheng et al., 2016....LINK ali copy-paste v iskalnik
http://journals.ametsoc.org/doi/abs/10.1
175/JCLI-D-15-0260.1
Manj extremnih poplav
Benito et al., 2015...LINK ali copy-paste v iskalnik
www.hydrol-earth-syst-sci.net/19/3517/2015/hess-19-3517-2015.html
Manj požarov - Doerr and Santín, 2016...LINK ali copy-paste v iskalnik
http://rstb.royalsocietypublishing.org/c
ontent/371/1696/20150345
Podobno o tem tudi Pielke...LINK ali copy-paste v iskalnik
https://www.epw.senate.gov/public/_cache
/files/a6df9665-e8c8-4b0f-a550-07669df48b15/71813hearingwitnesstestimon
ypielke.pdf

IPCC je glede tega, kakor običajno, za cajtom in zajema podatke še z ledeno žlico s čimer se potem tudi krmi(li) antropogeni klimatski alarmizem...
HOR
# 19.04.2017 ob 01:07
Nha Trang
# 18.04.2017 ob 23:40

Res je.
Samo za podobne globalne temperature in nihanja ni potrebno pogledat 100 miljonov let nazaj, niti miljon ali 100 tisoč let ne. Dovolj je že pogledat pdobne temperature na Arktiki ca 1935 in podobno rast temperatur na Arktiki med 1920 in 1935, kot lepo kaže ta NASA graf
LINK ali copy-paste v iskalnik
https://earthobservatory.nasa.gov/Featur
es/ArcticIce/Images/arctic_temp_trends_r
t.gif
ali ca 1000 let pa vidimo podobne temperature LINK ali copy-paste v iskalnik
https://debunkhouse.files.wordpress.com/
2017/04/ljungq4.png
Do 10000 let nazaj pa je že še već podobnega cikličnega pojavljanja LINK ali copy-paste v iskalnik
www.uigi.com/Temperature_swings_11000_yr
s.jpg
100 tisoče let nazaj pa podobno še precej večja ciklična nihanja...LINK ali copy-paste v iskalnik
http://cdiac.ornl.gov/trends/temp/vostok
/graphics/tempplot5.gif
oziroma prikazano malo drugače (zdaj smo nekje na vrhu rdečega pravokotnika)...LINK ali copy-paste v iskalnik
www.climate4you.com/images/VostokTemp0-420000%20BP.gif

Trenutno pa na primer globalne temperature padajo od 2016, trend rasti pa že od 1998, masa ledu na Grenlandiji pa od lani rekordno narašča... LINK ali copy-paste v iskalnik
www.dmi.dk/uploads/tx_dmidatastore/webse
rvice/b/m/s/d/e/accumulatedsmb.png
pred ca 400000 leti pa je bila Grenlandija precej toplejša, kot sedaj in brez ledu...LINK ali copy-paste v iskalnik
http://hockeyschtick.blogspot.si/2013/12
/new-paper-finds-all-of-greenland-and.html
Antarktika pa se je v zadnjih 20 letih ohladila za 1 st C...LINK. ali copy-paste v iskalnik
www.co2science.org/articles/V20/apr/a17.
php
itd...
HOR
# 18.04.2017 ob 22:17
Še manjkajoči link -
Ohlajanje pa se nadaljuje tudi v aprilu 2017 (po segrevanju v začetku aprila)... LINK ali copy.-paste v iskalnik
www.karstenhaustein.com/reanalysis/gfs0p
5/GFS_anomaly_timeseries_global.html
noprou
# 18.04.2017 ob 17:35
hrgotax
ja, ti tvoji podatki o zelo različnih temperaturnih odstopanjih na zelo bližnjih lokacijah mi dajo misliti, če merjenje globalne temperature sploh upošteva vse to. Dejansko bi morali integrirati temperaturo po vsem prostoru in to potem povprečiti, ne pa da se meri samo na določenih točkah ...
apatija
# 18.04.2017 ob 17:04
podnebno segrevanje ni povezano samo z ogrevanjem ozračja ampak tudi z velikimi temperaturnimi razlikami....smo na dobri poti,da postanemo novi Mars
BojanD
# 19.04.2017 ob 18:02
=Vremenski vzorci zadnje čase (in ne samo trenutno) vse bolj kažejo klimatske spremembe v smeri ohlajanja...=

Na kakšni časovni skali? A se bo ohlajanjem od leta 1998, 2001, 2006, 2011 sedaj pridružilo še ohlajanje od leta 2016? Glede na to velikansko količino ohlajanjo moramo biti že v ledeni dobi.
BojanD
# 19.04.2017 ob 17:59
=Znastvenik Roeger Pielke Jr .je dosedanje padanje extremnih vremenskih pojavov dokazal dovolj nazorno, da je to moral upoštevati tudi IPCC=

Po čem točno sklepaš, da je IPCC karkoli spreminjal, ker naj bi jih (menda, domnevno) prepričal tvoj Pielke? Glede na prejšnje poročilo je omilil kvečjemu oceno za suše. Zaradi Pielkeja? Vir, prosim!

Poleg tega tudi selektivno izbrani citati na njegovem blogu ne pričajo, da ekstremni pojavi padajo, kot praviš ti. Vročinski valovi in močne padavine kvečjemu naraščajo, kar pravi celo tvoj pristranski vir, in prav ti imajo največjo vlogo na agronomijo.

Glede ostalih stvari pa velja "low confidence" (predvsem zaradi pomanjkanja podatkov okoli 1950), da je trend naraščajoč, pa še to je precej daleč od tvojega padanja ekstremnih pojavov.
HOR
# 19.04.2017 ob 01:53
frozen pingvin 2
# 18.04.2017 ob 23:37

Seveda lokalna dogajanja ne kažejo globalno sliko.
Vendar vsako leto NI rekordno leto glede orkanov, tornadov,. To je le medijska klima alarmistična manipulacija. Trend teh extremnih pojavov se je dosedaj manjšalj (in po novem naj bi globalno segrevanje menda prinašalo manj extremnih vremenskih pojavov...!?) Znastvenik Roeger Pielke Jr .je dosedanje padanje extremnih vremenskih pojavov dokazal dovolj nazorno, da je to moral upoštevati tudi IPCC....LINK ali copy.-paste v iskalnik
http://rogerpielkejr.blogspot.si/2013/10
/coverage-of-extreme-events-in-ipcc-ar5.html
LINK ali copy.-paste v iskalnik
https://www.epw.senate.gov/public/_cache
/files/a6df9665-e8c8-4b0f-a550-07669df48b15/71813hearingwitnesstestimon
ypielke.pdf
Podobno pa je tudi poročanje glede temperatur ali ledu, kjer se poroča v glavnem o toplih dogodkih in taljenju ne pa recimo o mrzlih dogodkih, kot so rekordni(ali močan) mraz ali sneženje, zdaj na primer se redko poroča o ohlajanju Antarktike zadnjih 20 let in rasti ledu na Antarktiki, kakor tudi ne na primer o rekorni rasti mase ledu na Grenlandiji od konca 2016, ali upadanju rasti globalnih temperatur od ca 1998 (kljub pospečeni rasti antropogenih CO2 emisij, ki pa ne vplivajo naenakomerno rast skupnega CO2, ali strmo padanje globalnih temperatur od 2016 do sedaj, o vremenskih pojavih, ki se dogajajo sedaj in so značilni za globalno ohlajanje (tudi vročina in mraz tega aprila inpretekli januarski mraz, o verjetnem bodočem nekajletnem ohlajanju za 0,5 st C zaradi spremenjene aktivnosti sonca v nekaj naslednjih desetletjih, ki preglasi hipotetični vpliv CO2, kakor tudi podobne ugotovitve za nazaj, itd...
Zaradi tega pada klimatsko alrmna CO2 teorija in ne zaradi nekaj pametnjakovičev, ki nakladajo ob kafeju kakor je pač toplo ali mrzlo in mase brihtnih znanstvenikov in novinarjev , ki nakladajo samo o toploti, ker so pač samo zato dobro plačani, o ostalem pa raje molčijo kakor ribe..., da pomanjkljivo poučenih in zmanipuliranih entuzijastičnih eko klimatologov in takih, ki s tem tako ali drugače profitirajo niti ne omenim...
Je pa klima alarmizem postal ponekod za nekatere prevelik ($$$€€€), da bi ga kar tako pustili propasti ne glede na dejstva...
bori
# 19.04.2017 ob 01:46
Bravo, frozen pingvin! Lepo napisano.

Aprila bi moralo biti v hribih največ snega. To bi morali vedeti/videti že bolj nedeljski planinci, ki so si vzpon iz Lepene do krnskih jezer privoščili.. Večini je še vzpon po ravnini od lokala do lokala odveč, če se z avtom ne da. Seveda znanstvenikov ob natančno ohlajenem desetem piru ne zmanjka.. kaj bi se s solato in češnjami ukvarjali, ko pa so ugotovili, da bi to lahko uspevalo v 20 parsecov oddaljeni galaksiji, ki se jo s pir-raketo doseže v dveh urah..
frozen pingvin 2
# 18.04.2017 ob 23:37
pomlad je prišla en mesec prehitro, zaradi vseh visokih temperatur se je vse prehitro prebudilo....sedaj pa bo nasrkala vsa zelenjava in sadje in posledično ljudje, ker bo pač prišel vdor hladnega zraka, ki je čisto normalen pojav v aprilu.

par pametnjakovičev pa s pojavom, ko za par dni pride mrzel zrak, želi ovreči res problematične spremembe, ki se dogajajo s segrevanjem ozračja in so vidni vsak mesec, vsako leto po celotnem svetu. vsako leto rekordno leto glede orkanov, tornadov, rekordno tople zime, poletja, pomladi, jeseni. toplejši oceani. pogostejše suše in ujme. stoletne vode na vsakih nekaj let. itd.

ampak ker par pametnjakovičev tri dni zebe in ne morjo se nastavlat na soncu na kofetu v ljubljani, je to dovoljšni razlog, da pade torija o globalnem segrevanju. jebeš to, da bo folku zmrznila vsa hrana.
HOR
# 18.04.2017 ob 21:42
Pač že videno lokalno aprilsko muhasto vreme v Sloveniji.

Globalno pa temperature strmo padajo od visokih temperatur leta 2016, ki so bile visoke zaradi naravnega cikličnega pojava El NIno in podobne temperaturam v letu 1998 od ca katerega tudi traja daljša stagnacija rasti globalne temperature, imenovana tudi pavza v segrevanju poznano tudi, kot prekinitev ali upad globalnega trenda segrevanja (hiatus, slow down) tako, da v tem tisočletju nimamo nikakršenga katastrofalnega trenda segrevanja, hipotetičen klima alarmistični vpliv CO2 na temperaturo pa se je izkazal za pretiran saj so ga očitno povozili naravni faktorji...ohlajanje pa se nadaljuje...
LINK ali copy-paste v iskalnik
https://wattsupwiththat.com/2017/04/17/n
ew-karl-buster-paper-confirms-the-pause-and-models-failure/
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.nature.com/nclimate/journal/vaop/ncu
rrent/full/nclimate3274.html
Marec 2017 je bil 0,19 st C hladnejši od Februarja 2017 LINK ali copy-paste v iskalnik
http://www.drroyspencer.com/2017/04/uah-global-temperature-update-for-march-2017-0-19-deg-c/
Pa ne mi utrujat glede podatkov UAH...LINK ali copy-paste v iskalnik
https://wattsupwiththat.com/2017/01/05/r
ss-global-lower-troposphere-temperature-data-for-2016-confirm-results-from-uah/
Ohlajanje pa se nadaljueje tudi v aprilu...
LINK ali copy. paste v iskalnik
www.woodfortrees.org/graph/rss/from:2016
/to:2017.3/plot/rss/from:2016/to:2017.3/
trend
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.thegwpf.com/global-temperatures-drop-to-pre-el-nino-levels/

Zaradi vpliva sprememb sonca pa se za prihodnja desetletja ugotavlja možnost za globalno z 0.5 st C manjšo temperaturo (kot če teh sprememb ne bi bilo) kar potrjuje signifikanten vpliv Sonca na globalno temperaturo Zemlje, kar so pod težo pritiskov realnosti nenadoma sramećljivo spoznale tudi bolj uradne institucije LINK ali copy. paste v iskalnik
https://phys.org/news/2017-03-sun-impact-climate-quantified.html

Skratka vedno več znakov je, da smo v že videnem (in pričakovanem) cikličnem stagniranju rasti globalnih temperatur, ki še dodatno oddaljuje od znanstvene podlage uradne klima alarmistične hipoteze na podlagi antropogenega CO2...(pa Trump nimi prav nič vpliva na vreme in klimo, na denar za ne/financiranje nedokazanih hipotez in napačnih napovedi klima alarmističnega lobija ter klimatske histerije pa precej...)
noprou
# 18.04.2017 ob 21:24
BojanD
ja, tudi na drugih planetih bi morali integrirati toploto po prostoru, to povprečiti in iz tega izluščiti globalno temperaturo. Pa še na soncu, zakaj pa ne. Če bi seveda želeli imeti najbolj verodostojno vrednost, imaš moj plus. Bi pa verjetno satelitske meritve lahko bile blizu tistega
noprou
# 18.04.2017 ob 17:26
unssem
imeli smo zelo hladen december s povprečno temperaturo -1.1 stopinje.
tu so povprečja decembrov zadnjih 8 let za osrednjo Slovenijo:
0.9 -1.3 1.8 -0.5 1.5 2.6 1.2 -1.1
aparat-čik
# 18.04.2017 ob 17:23
rešimo ledeni pokrov nad Evropo in Ameriko! Stop globalnemu segrevanju!
noprou
# 18.04.2017 ob 16:45
@unssen
2017 opisno:
- Mrzel januar.
- Zelo topel februar.
- Zelo topel marec.
- Zelo topla prva polovica aprila, ki ji sedaj sledi ohladitev.


še bolj točno pa takole:
2017 opisno:
- zelo mrzel december (-1.1)
- skoraj rekordno mrzel januar (-4.2)
- topel februar
- zelo topel marec.
Kazalo