Če v prihodnji zimi več vreden les ne bo pospravljen iz gozdov, bo propadel. Foto: MMC RTV SLO/Miro Štebe
Če v prihodnji zimi več vreden les ne bo pospravljen iz gozdov, bo propadel. Foto: MMC RTV SLO/Miro Štebe

Gozdarske zadruge so, ne glede na zasičenost trga, od svojih članov odkupile ves ponujeni les. Cena slabšega lesa pa je prenizka, da bi pokrila stroške, zato obstaja bojazen, da bo polovica podrtega drevja v gozdovih zgnila.

Lastniki gozdov so pričakovali, da bo država z interventnim odkupom prek kakšnega državnega podjetja preprečila padec cen lesa.

Vendar se to ni zgodilo, saj je država zatajila na celi črti, pravi Franc Černe, predsednik litijske kmetijske zadruge in vodja strokovnega odbora za gozdarstvo pri zadružni zvezi Slovenije.

"Poti, ki so bile nekako trgovsko usmerjene, so bile bolj ali manj preko zasebnih odkupovalcev in preko kmetijskih zadrug, ki so odigrale zelo pomembno vlogo," pravi Černe.

Glede na veliko ponudbo so cene močno padle, večina boljšega lesa je šla v Italijo, Nemčijo in Avstrijo, tako da so skladišča za mejo zapolnjena in odkup se je skoraj ustavil.

Če v prihodnji zimi vrednejši les ne bo pospravljen iz gozdov, bo propadel. Gozdna gospodarstva so prednostno pospravila in prodajala les iz državnih gozdov.

Za zasebne lastnike gozdov pa so najzanesljivejši kupci zadruge. V Sloveniji je približno deset večjih in te so od svojih članov ter tudi od drugih lastnikov gozdov odkupile ves les. "Za našo zadrugo lahko povem, da je odkupila 60 odstotkov lesa več kot v prejšnjih letih," je povedal direktor Gozdarske zadruge Pivka Matej Biščak.

V gozdovih so ostali listavci, namenjeni za sekance in drva za kurjavo. Ob tem čakajo na boljšo ceno, saj zdajšnja ne pokrije niti stroškov spravila lesa. A kot pravi Biščak, je trg poln.

Cene so padle od 10 do 40 odstotkov in take bodo ostale vsaj še do jeseni. Toda drva vendarle ne bodo čisto zastonj. Stroški spravila lesa niso majhni, saj je to zahtevno delo, ki je letos terjalo že preveč življenj.

Černe pogreša tudi strategijo na področju ogrevanja na obnovljivo biomaso, ki je je v gozdovih na pretek. Z zdravo kmečko pametjo pa je skregano tudi to, da se na našem območju "vleče plinovod, ki poteka iz oddaljene Rusije, na domačem terenu pa nam bo zgnilo milijon kubičnih metrov lesa".

Jernejka Drolec, Radio Slovenija