Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je v pozivu med drugim zapisal, da je črna človeška ribica s svojim edinim habitatom v povirnem delu porečja Dobličice resno ogrožena zaradi nadaljevanja dolgoletnega onesnaževanja kraških podzemnih voda.

Pri tem je navedel izsledke okoljskih preverjanj v Jelševniku pri Črnomlju, po katerih so v tamkajšnjem habitatu ugotovili izjemno rast prisotnosti nekaterih onesnažil, zlasti arzena in cinka.

Na "vodno-ekološko izjemno občutljivem" belokranjskem kraškem svetu se po njihovih navedbah kljub dolgoletnim prizadevanjem za čistejše vode nadaljujejo kmetijske obremenitve, ki so jih preverjanja tamkajšnjih voda zaznala "v čezmernih in za črno človeško ribico zakonsko preseženih količinah dušika" kot posledice "pretirane uporabe gnojil".

Kot drugi vir onesnaženja - med drugim so na koži črne človeške ribice odkrili bakterije fekalnega izvora, ki bi bile lahko zanjo usodne - so navedli nedograjeno kanalizacijo, nezadostnost čiščenja komunalnih odpadnih voda gospodinjstev in drugih virov na vplivnem zaledju omenjenega habitata ter širjenje vodovodnega omrežja za oskrbo tamkajšnjih prebivalcev.

Po mnenju sveta je glede na navedeno v belokranjskem habitatu znatno osiromašena kakovost vodnega telesa, kar po drugi strani pomeni, da so "izpolnjeni pogoji za določitev nujnih ukrepov zavarovanja habitata in njegovega zaledja".

Začasno zavarovanje habitata črne človeške ribice
Ministrstvu za okolje in prostor so zatorej predlagali, da skupaj s kmetijskim pripravita predlog začasnega zavarovanja belokranjskega habitata črne človeške ribice in potem še "ključne trajne ukrepe, ki bodo zagotovili pogoje njenega preživetja".

"Črna človeška ribica in njen življenjski prostor v Beli krajini sta edinstvena na svetu, zato morajo država, lokalna skupnost in lokalni prebivalci do njiju prevzeti posebno odgovornost," so še poudarili.

Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja - odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku, v primerjavi z belim pa ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.