Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 24 glasov Ocenite to novico!
false
Analiza vsebine želodcev odstreljenih in povoženih šakalov je pokazala, da so najpomembnejši viri hrane šakalov v Srbiji glodavci in klavniški odpadki, ki jih v Srbiji veliko konča na divjih odlagališčih. Zato so šakali celo pomembni za lokalno prebivalstvo v Srbiji, saj vsako leto odstranijo kar 3.700 ton živalskih odpadkov, kar zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Foto: Janez Tarman
Prisotnost šakala v Sloveniji je bila prvič evidentirana pozimi 1952/53, dokaj redno pa je pri nas zaznan vse od 80. let prejšnjega stoletja. V zadnjih dveh desetletjih številčnost vrste pri nas narašča; danes so stalne teritorialne družine opažene v osrednji Sloveniji, posamezni osebki pa tudi na številnih drugih območjih. Šakali torej živijo na več območjih Slovenije, predvsem na Primorskem (slovenski del Istre), v osrednji Sloveniji (Ljubljansko barje) in vse do Bovškega na severozahodu. Naraščajoča populacijska dinamika se ujema z izjemnim naraščanjem njihovega števila v jugovzhodni Evropi (npr. v Bolgariji, Romuniji, Srbiji) in tudi v nam sosednjih državah (na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji), kjer so hkrati lovne živali (Avstrija je izjema). Dandanes je to vrsta z izjemno širitveno sposobnostjo – hitro se širi z vzhodnega dela Balkana prek Hrvaške in Madžarske proti zahodu. V Srbiji so imeli v letu 2000 odstrel 182 šakalov, v letu 2011 pa že 1.140 (Medarević, 2013). Na Hrvaškem opažajo veliko rast populacije ter njeno prostorsko in številčno širitev (s smerjo širitve proti severozahodu).
 Kmetijsko ministrstvo o šakalih v Sloveniji in bližnji okolici.
false
Zahtevki za škodo, ki naj bi jo povzročili šakali. Foto: Ministrstvo za okolje
       V primeru izvajanja odvzema v populaciji šakala je po našem mnenju osnovni cilj takšnega upravljanja seveda trajnostno upravljanje s populacijo. To pomeni, da bi bila višina odvzema vezana na ocenjeno število reproduktivnih skupin šakalov, sama višina odvzema pa bi bila določena kot del pričakovanega, ocenjenega oziroma znanega prirastka. V drugih območjih JV Evrope je ta delež zelo različen in predstavlja od 20 do 70 odstotkov ocenjene velikosti populacije.       
 LZS o tem, kolikšen del populacije šakala bi lahko bil odstreljen oz. odvzet.
false
Število odstreljenih velikih zveri v letu 2015. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival

Šakali po Evropi letno uplenijo 158 milijonov glodalcev
18. maj 2016 ob 13:18,
zadnji poseg: 18. maj 2016 ob 14:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Šakali so izjemno koristne živali za prebivalstvo, saj se večinoma prehranjujejo z mrhovino in poljskimi glodavci, je razkrila raziskava, ki sta jo skupaj izvedli biotehnična fakulteta in beograjska univerza.

Zlati šakali, predstavniki družine psov, ki dosežejo težo okoli 10 kilogramov, so se v zadnjih desetletjih razširili tudi v Sloveniji. Njihovo bivanje v Sloveniji pa v zadnjih letih vzbuja dilemo, ali gre za škodljivce ali pa nimajo vpliva na okolico. Ministrstvo za kmetijstvo je že uslišalo želje po spremembi statusa šakala iz zaščitene v lovno vrsto.

Kakšni so vplivi šakala na okolje, so nedavno razkrili raziskovalci z biotehniške fakultete, ki so v sodelovanju s kolegi z beograjske univerze proučili vplive šakala na divjad in pomen za lokalno prebivalstvo.

Njihova raziskava se je osredotočila na pet območij v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov. V Srbiji naj bi po nekaterih podatkih živelo dvajsetkrat več šakalov kot v Sloveniji. Izsledki so bili objavljeni v ameriški znanstveni reviji Biological Conservation.

Prehranjevanje s klavničnimi odpadki
Raziskovalci so v omejeni raziskavi analizirali prehranjevalne navade šakalov in ugotovili, da močan porast številčnosti šakala ni imel zaznavnega vpliva na druge vrste divjadi. "V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi to povzročilo upad populacij divjadi," so zapisali v sporočilu za javnost-

Analiza vsebine želodcev odstreljenih in povoženih šakalov pa je pokazala, da so najpomembnejši viri hrane šakalov v Srbiji glodavci in klavniški odpadki, ki jih v Srbiji veliko konča na divjih odlagališčih. Zato so šakali celo pomembni za lokalno prebivalstvo v Srbiji, saj vsako leto odstranijo kar 3700 ton živalskih odpadkov, kar zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Po mnenju raziskovalcev je vrednost te ekosistemske storitve več kot 500.000 evrov letno.

158 milijonov uplenjenih glodavcev
Raziskava, ki je prva, v kateri so strokovnjaki v praksi ovrednotili pomen šakalov za lokalno prebivalstvo ter vplive na divjad, je opozorila tudi na pomoč šakalov kmetom pri zatiranju poljskih škodljivcev. V Srbiji šakali letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev, medtem ko ocena za celotno Evropo znaša 158 milijonov uplenjenih glodavcev.

Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da je bil šakal konec leta 2014 uvrščen med divjad, kar pomeni, da se ga bo začelo aktivno upravljati v skladu z letnimi lovsko upravljavskimi načrti (izvajanje monitoringa, ocena stanja populacije, določeni bodo cilji, ukrepi in usmeritve upravljanja z vrsto).

Prav njegove prehranjevalske navade oz. povzročena škoda pa je bila po navedbah MKGP vzrok za uvrstitev šakala med divjad, "kar bo omogočilo trajnostno in čim manj konfliktno upravljanje te vrste v prihodnje".

"Čeprav so si ugotovitve o vplivu šakalov na ekosisteme nasprotujoče, v nam sosednjih državah zaradi plenjenja te živali nastaja vse več škode pri domačih živalih, predvsem jagnjetih ovac, obstajajo pa tudi poročila o njenem intenzivnem plenjenju nekaterih avtohtonih prostoživečih živali (zaradi česar se manjša avtohtona bioraznovrstnost), npr. mladičev in odrasle srnjadi, poljskih zajcev in poljskih kur. Na Hrvaškem so ugotovili, da tam, kjer je gostota šakalov velika, pravzaprav ni več prirastka srnjadi. Prav tako se jim začne izogibati lisica in išče tak prostor, na katerem je šakal ne ogroža, ter se zato vedno bolj približuje naseljem," so razloge za spremembo statusa našteli kmetijskem ministrstvu.

Koliko šakalov v resnici živi v Sloveniji, uradne ocene ne obstajajo, saj baje ni bilo izvedenega monitoringa oz. bodo letos predvidoma izbrali izvajalca. Monitoring pa se bo predvidoma izvajal dve leti. "Ko bodo znani podatki o številčnosti, prostorski razporeditvi vrste in ko bodo podane ocene populacijskih trendov ter potencialno širjenje areala, potem se bo šakal izločil iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kar bo pomenilo, da se bo lahkoto vrsto aktivno upravljalo (načrtovan odvzem)," še dodajajo na MKGP-ju.

Prvi monitoring jeseni
Na lovski zvezi pravijo, da bodo lovci začeli monitoring izvajati v začetku jeseni, prvi relevantni letni podatki o stanju populacije pa naj bi bili znani do konca prihodnje pomladi. Sicer pa so v osrednjemu lovskemu informacijskemu sistemu Lisjak lani zabeležili 7 odvzemov šakala, vednar ob tem poudarjajo, da je najverjetneje šlo za povožene živali ali za "milostne" strele pri ranjenih živalih.

Šakalom bi bilo treba posvečati več pozornosti
"Trenutno v Sloveniji ni podatka o absolutnem številu šakalov v državi. Imamo pa podatke o približni razširjenosti vrste - glede na te, sta trenutno območji z največjo gostoto šakalov Ljubljansko barje in Kras. V manjših gostotah pa se šakali pojavljajo razpršeno praktično po celotni Sloveniji (npr. Posočje, Dolenjska, Štajerska, Prekmurje, Gorenjska, pa tudi v dinarski regiji na krajih, kjer ni stabilnih tropov volkov)," je o razširjenosti šakala v Sloveniji za MMC povedal raziskovalec z biotehnične fakultete Miha Krofel.

"Na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete trenutno sodelujemo s tujimi raziskovalci še pri nekaterih novih raziskavah - npr. ugotavljanju vpliva volkov na šakale, pripravljamo habitatni model potencialnega nadaljnjega širjenja vrste po Evropi in s pomočjo genetskih metod proučujemo socialni sistem pri zlatem šakalu. Vključeni smo tudi v več raziskav o drugih vrstah šakalov v Afriki ter primerjavami z našo vrsto (zlatim šakalom). V Sloveniji trenutno na našem oddelku poteka tudi več magistrskih in diplomskih nalog, v okviru katerih poskušamo odgovoriti na nekatera upravljavska vprašanja. Še letos bomo tudi začeli izvajati telemetrično spremljanje prvih šakalov opremljenih z ovratnicami," je o tem, kakšne bodo nove raziskave življenjskih navad šakalov, pojasnil Krofel.

Po njegovem mnenju predviden odstrel šakalov ne bi ogrozil populacije šakalov v Sloveniji oz. bi lahko prenesel pravilno načrtovan poseg v populacijo z odstrelom.

"Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da je šakal vrsta, na katero ima lov relativno majhen učinek. Se mi pa zdi pomembno, da se najprej pristojne institucije v državi odločijo, kakšni so upravljavski cilji, povezani s to vrsto. Ni namreč smiselno, da začnemo izvajati določen ukrep, preden vemo, kaj bi s tem ukrepom sploh želeli doseči. Šakal je bil pri nas zelo dolgo precej zapostavljena vrsta (v Sloveniji se pojavlja sicer že vsaj 63 let), zato mislim, da je prav, da se tudi tej vrsti začne posvečati več pozornosti - tako z raziskovalnega kot upravljavskega vidika," je še opozoril.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
KrmavnarF
# 18.05.2016 ob 14:24
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da je bil šakal konec leta 2014 uvrščen med divjad, kar pomeni, da se bo začelo z njim aktivno upravljati v skladu z letnimi lovsko upravljavskimi načrti (izvajanje monitoringa, ocena stanja populacije, določeni bodo cilji, ukrepi in usmeritve upravljanja z vrsto).

Prav njegove prehranjevalske navade oz. povzročena škoda pa je bila po navedbah MKGP vzrok za uvrstitev šakala med divjad, "kar bo omogočilo trajnostno in čim manj konfliktno upravljanje te vrste v prihodnje."

Šakali naredijo glede na zahtevke za škodo za od 2 do 6 jurjev škode na letni ravni pa so se odločili, da ga uvrstijo na listo za odstrel.

Koliko škode naredi en kmet v eni sezoni na Ljubljanskem barju samo s tem, ko strupi svoje njive čisto do jarkov med njivami, to pa se potem spere v grabne in pobije mladice, ki se zadržujejo v teh manjših pritokih Ljubljanice? Pri nas so edina ogrožena vrsta očitno kmetje. Vse živo jim gre na roko. 2 do 6 jurjev škode so naredili šakali v letu?! In zaradi tega ste se spravili ukrepati? Ka si ti nor?!
Bazalt
# 18.05.2016 ob 16:00
Tako nekako je pri našem moraliziranju kako in kaj naj počno druge živalske vrste…



Poznano?
Shantorian
# 18.05.2016 ob 14:28
Šakal ni avtohtona žival zato ni nobene potrebe, da se z njim začne upravljati. Potrebno bi ga bilo izgnati ali iztrebiti saj povzroča škodo na drugi lovni divjadi.

Glede na to, da se je šakal sam naselil na območju Slovenija in ga ni prinesel človek se smatra za avtohtono žival.
Primi123
# 18.05.2016 ob 14:14
Vsaka žival je za nek

aj koristna.
Bazalt
# 18.05.2016 ob 15:45
pošteni
Šakal ni avtohtona žival...

A Homo Sapiens, ki na Slovenskem šteje okoli 2.000.000 osebkov, pa je avtohtona žival?
pigl
# 18.05.2016 ob 15:09
mene kar srh spreleti, ko vidim koliko medvedov se letno pobije pri nas - SKORAJ 100!!!!
a se sploh ve kakšna je populacija medveda pri nas? ali se ta odstrel kar nekaj na oko udari.
politik kritik
# 18.05.2016 ob 15:10
Zanima me kaj bodo naredili pametnjakoviči ko bo izumrl Ris? Mar letos štejemo leto 1896 ali 2016, da se to dogaja?
valcek2010
# 18.05.2016 ob 14:27
sosed je strasten lovec iz nemčije,drugač nemec
in je rekel kakšne vse živali imetu tu, jih v nemčiji več ni, zato hodi v slovenijo
rekel je čez 10 let bo kot v nemčiji, pusto
divjad uničuje polja hrane , kmetje želijo odškodnine najceneje je pol vse živali pobit pa bo
tako so naredili v nemčiji

no pol pa pogledamo ljudi ko jih je 7 miliad in če jih 10 umre je tragedija
no shit
amigo
# 18.05.2016 ob 16:16
O pameti tistih, ki določajo odstrel je škoda besed. Pri nas v Prekmurju je srnjadi že leta toliko, da ima skoraj vsak malo starejši šofer kako srečanje bližje vrste. Črede srnjadi se kar pri belem dnevu pasejo po njivah.
liliputput
# 18.05.2016 ob 18:31
Človek je največja zver na svetu. Če bi se dalo bi postretlili vse živali, dabi potem res lakhko prevladali na kopnem kot edino živo bitje.

Na bruhanje mi gre, ko se lovske družine dogovarjajo koliko živali v letu bodo pobile in tekmovale med sabo katera jih bobubila več in si na stena nabila trofeje. Gabijo se mi.

Naj opazujejo raje živali kako plenijo hrano, pa bodo uvideli, da niso potrebni odstreli. Tisti,ki so najšibkeši postanejo plen in hrana za kardelo.

Človek pa vedno, ko ubija živo bitje misli, da mora ustreliti najmogočnejšo žival.
Za bruhat!!!
Bazalt
# 18.05.2016 ob 15:50
pobrisan
Če žival nima naravnih sovražnikov, je potrebno njihovo število regulirat na drugačen način.


Le kdo hudirja še nima naravnih sovražnikov?
Hint: Na Zemlji je kar 7,4 milijarde posameznikov te vrste.
kolkrkaplc
# 19.05.2016 ob 07:18
Shantorian
# 18.05.2016 ob 14:28

Šakal ni avtohtona žival zato ni nobene potrebe, da se z njim začne upravljati. Potrebno bi ga bilo izgnati ali iztrebiti saj povzroča škodo na drugi lovni divjadi.

Glede na to, da se je šakal sam naselil na območju Slovenija in ga ni prinesel človek se smatra za avtohtono žival.


Termin avtohtono je širši in ni vezan le na transport, ali so žival spustili iz kletke ali je prišla peš. Avtohton pomeni, koliko časa je vrsta prisotna, in koliko so ostale živeče vrste (tudi rastline ali gljive) prizadete s tem.
nenna
# 18.05.2016 ob 16:05
Ukinit lovske družine, to ni za nikamor. Mislijo, da lahko postrelijo vse kar leti in teka po gozdu, totalno neizobraženi o divjadi, njihovem okolju, bivanju in naravnih procesih, nobeni živali ne znajo/nočejo pomagat, ker je najlažje puško v roke vzet. Krmilnice pozimi prazne. Važno je, da čim več trofej na stenah hiš in gostiln visi, pa da se lahko ogromno golaža zastonj popapca, a ne?
Pa ta veriga divjačinskih izdelkov se je v zadnjih letih tudi precej razpasla, mi tudi ni jasno kako.
izo
# 19.05.2016 ob 19:25
Črede srnjadi se kar pri belem dnevu pasejo po njivah.

in kdo je posekal gozd in naoral njive tam? in kdo je postrelil vse zveri (ki recimo nekako najbrž uravnavajo populacijo srnjadi ipd) do roba izumrtja?
nisem apriori proti lovcem idp, vem da marsikateri dela v skupno dobro vseh, a teh žel ni večina. se mi zdi, da bi bil čas, da se odredi profesionalno službo v obliki nekakšnega gozdnih vzdržavalecv ipd. ampak tako je podobno kot samograditeljstvom pri nas, v lovce, gasilce ipd se je bogokletno vtikat, imajo mandat, postavljen v zibelko, ki se prenaše iz roda v rod. največkrat preko pivske zaveze..
beli golob
# 19.05.2016 ob 16:54
@pobrisan,

Spoštovani, očitno mešaš šakala za kojota, kateri je v Ameriki res ratal problem, še posebno tisti ki se parijo z volkovi. Šakal je veliko manjši in nenevaren človeku, razen bolna žival ( steklina in podobno).
los-t
# 19.05.2016 ob 08:21
Šakali v Sloveniji, svašta, nisem vedel....?... Lahko čez 20 let pričakujemo tudi leve?
Rotty
# 18.05.2016 ob 14:44
Šakali, zaradi katerih so birokrati onemogočali Akrapoviča, niso več zaščiteni

Ministrstvo za kmetijstvo je pri šakalih spremenilo status iz zaščitene v lovno vrsto, piše MMC
Spomnimo, zaradi šakalov so birokrati Igorju Akrapoviču pred leti onemogočili širitev proizvodnje v Kamniku pod Krimom, ker ni imel dovolj velikih proizvodnih kapacitet, pa je zavračal naročila. Zato tudi ni mogel zaposlovati.

VIR: Finance
sagoza
# 05.07.2016 ob 16:26
"V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi to povzročilo upad populacij divjadi,"

torej je bojazen lovcev da jim bo šakal izpred nosa odnesel zajce in srnjad razlog da so ga dali na spisek odstrela, prevelika konkurenca.
galoper
# 23.05.2016 ob 19:53
Želja po ubijanju živali ruši naravne razmere in pogoje preživetja naslednikov.
KmečkaPamet
# 20.05.2016 ob 01:19
bonanza
# 19.05.2016 ob 11:20
Niti homo sapiens ni avtohtona žival na tem območju. Vsi smo prišli iz Afrike, po večjih ali manjših ovinkih.
mineral
# 18.05.2016 ob 22:05
Lovska družina, katera je na mojem območju,
ima dovoljenje za odstrel ca 600 srn, ker pa srna
ni trofejna žival, njeno meso pa nima zanimive
tržne vrednosti, se lovcem ne da loviti te divjadi,
tako, da preštevilna populacija srn dela, po moje,
že pretirano škodo.
Glede šakala: za njega so zanimivi mladiči srne,
za odrasle srne pa je že potreben trop, vendar je šakal
bolj samotar vsaj kar gre glede lova - podoben lisici.
Zam
# 18.05.2016 ob 20:05
Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival, lani sedem odstreljenih.

Ne razumem zakaj neki olepševalni oz. "strokovn"i izrazi. Ali ne bi bilo realno:
Šakala bo tudi v Sloveniji dovoljeno ubijati, lani že sedem ubitih ?

Aja, pa ne razumem tudi kakšen človek moraš biti, da si lovec?
glasilo
# 18.05.2016 ob 20:55
Ljubi ljedje, kakšne stvari tle gor prebiram... a vi sploh veste kdo predpisuje odstrel? a mogoče lovske družine? Bruuuhahhahahahah... Najprej morate poznat vse postopke in potem komentirajte... biti lovec je v današnjih časih vsej prej kot lahko. Pod nadzorom smo vse več inšpekcijam in predpisom! Tu ni več nič pretvarjanja... Jaz se dosledno držim vsega in verjemite, da preden kar koli uplenim je potrebno ogromno dela, ter tudi vlaganja časa... pa mi ni žal! Iti na lov, ne pomeni, vzeti v roke puško iti v gozd in streljati vsevprek! Sej nismo na divjem zahodu!!! Kdor tako meni, se krepko, krepko moti! Bi bilo dobro, da bi se vsi neuki o vsej tej zadevi malo pozanimali kako vsa zadeva okoli lovstva v resnici izgleda in ne nakladajte vsevprek in obtožujte nas lovce kot nemoralneže... Prvo se pozanimajte kako vse to funkcionira in potem boste, če ste realni dobili popolnoma drugačno sliko kot jo imate o lovstvu in o nas lovcih... pa srečno in dober pogled! ;-)
pobrisan
# 18.05.2016 ob 15:17
V Ameriki so se šakali preveč razmnožili in se že naseljujejo v urbanih okoljih. Vedno več je napadov na ljudi, tudi s smrtnimi primeri. Če žival nima naravnih sovražnikov, je potrebno njihovo število regulirat na drugačen način. Sicer pa ni avtohtona vrsta.
pošteni
# 18.05.2016 ob 14:16
Šakal ni avtohtona žival zato ni nobene potrebe, da se z njim začne upravljati. Potrebno bi ga bilo izgnati ali iztrebiti saj povzroča škodo na drugi lovni divjadi.
Imamo tudi druge živali, ki se prehranjujejo z mrhovino in drugimi glodalci.
Naj se ministrstvo za kmetijstvo, Zavod za gozdove in Lovska zveza raje posveča škodam, ki jih divjad povzroča na kmetijskih pridelkih in finančno pomaga lovskim družinam, ki se soočajo z velikanskimi škodami.
Za take stvari pa ni posluha.
Kazalo