Klimatolog Gregor Vertačnik je o projektu Arsa z naslovom Podnebne spremembe Slovenije, pri katerem so spremljali podnebje v obdobju 1961-2011 povedal, da so analizirali podatke glede povprečnih temperatur zraka, količine padavin, snežne odeje ter sončnega obsevanja. Vanj je bilo vključenih več kot 300 meteoroloških postaj v Sloveniji.

-

Povprečna temperatura zraka se v vseh letnih časih skozi desetletja povišuje, je poudaril Vertačnik. Še najbolj je to opazno poleti in spomladi. Slovenija se je v petdesetih letih v teh dveh letnih časih segrela za dve stopinji Celzija.
Vse več skrajnosti
Poleg poletij so toplejše tudi zime, vendar je spremembe v tem letnem času težje ugotavljati, saj so posamezne zime med seboj po temperaturi zraka bolj različne kot poletja. Če se poletja razlikujejo za kakšno stopinjo navzgor ali navzdol, so pa lahko zime med seboj različne tudi za več stopinj Celzija. Med najbolj mrzlimi in najtoplejšimi zimami je tako 10 stopinj razlike v povprečni temperaturi. Jeseni večjih sprememb niso zaznali.

Povečujejo se tudi ekstremi. Vročinskih valov je po njegovih besedah zaradi toplejših poletij vse več, poleg tega so tudi daljši. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka, je zdaj prisotna že vsako drugo ali celo vsako leto. Na drugi strani je zaradi vse milejših zim manj hudega mraza. Pri padavinah so zaradi vse toplejšega ozračja pogostejša in močnejša obdobja obilnih padavin.

-
Glede sončnega obsevanja je Vertačnik poudaril, da poletja in pomladi postajajo vse bolj sončna, pozimi so spremembe vse manj občutne. Jeseni pa tako kot pri temperaturah zraka in količini padavin niso izmerili večjih sprememb. V opazovanem obdobju se je trajanje sončnega obsevanja na letni ravni povečevalo za do 40 ur na desetletje.

Vse tanjša snežna odeja
Pri snežni odeji po večini države zaznavajo negativen trend, kar po njegovih besedah pomeni, da je od 10 do 20 odstotkov tanjša snežna odeja na desetletje. Na začetku opazovanega obdobja, v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bilo v povprečju dvakrat več snega, kot ga je v zadnjih dveh desetletjih.

Vertačnik je spregovoril tudi o letošnji zimi, kjer je bil december morda pretopel in bogat s padavinami. Sledil je eden najtoplejših januarjev doslej, februarja se je vreme obrnilo. Že od začetka meseca je bila snežna odeja prisotna skoraj po vsej Sloveniji. Zlasti konec februarja in na začetku marca je bilo nekaj dni izjemno hladnih. Posebnih vremenskih rekordov sicer niso zaznali, je pa omenjeno obdobje eno najhladnejših v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji.