Okolje

Poudarki

  • Velika škoda v Pomurju
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 1 glasov Ocenite to novico!
Suša
Letošnji prizor iz Strunjana. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Koruza suša
V zadnjih letih je bilo več uničujočih suš, med drugim leta 2012, iz katerega izhaja ta fotografija. Foto: BoBo
Slovenska Bistrica, neurje
Posledice neurja s točo letos v Slovenski Bistrici. Toča je pomembno prispevala k zmanjšanju pridelka. Foto: MMC RTV SLO
Od pozebe poškodovane hruške. Foto: BoBO
Spomladi je cvetočim rastlinam škodo zadala pozeba. Foto: BoBo
VIDEO
Na vratih najdaljši, najh...

Dodaj v

Suša je ponekod popolnoma uničila pridelek

Pomanjkanje padavin že spomladi
31. julij 2017 ob 09:50
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Zaradi pomanjkanja vode so pridelki rastlin po Sloveniji zmanjšani za od 30 do 60 odstotkov, ponekod pa popolnoma uničeni. Poleg pozebe in toče pridelek tako klesti še suša.

V večjem delu Slovenije je bila zaradi pomanjkanja padavin v spomladanskih mesecih zaloga vode pred poletjem manjša kot običajno. Pridelovalci skušajo blažiti posledice, a primanjkljaj vode je marsikje prevelik, so ocenili na Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZ). Zbrali so podatke o stanju po območnih zbornicah.

Občasne padavine, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, sicer ublažijo stanje za nekaj dni. Od razvoja vremena v naslednjem obdobju pa je odvisno, kakšne bodo razmere v pridelavi.

Povsod beležijo škodo na travnikih, kjer je bil prvi odkos slabši, drugi odkos pa zelo slab ali pa ga sploh ni bilo. Najbolj so prizadete vrtnine, ki niso namakane, saj je tam letos pridelava zelenjave skoraj nemogoča, oziroma je pridelek že popolnoma uničen.


Velika škoda v Pomurju
Na območju Murske Sobote je prizadeto vse, kar je na njivah - od koruze, oljnih buč, soje, krompirja, vrtnin, prizadeti so tudi trajni travniki, ker ničesar ne prirašča travna ruša.

Podtalnica je tako upadla, da kmetje nimajo vode, s katero bi morda lahko določenim kulturam pomagali. Prav tako se sušijo trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi), ki niso namakani, propadajo tudi vrtnine na prostem. Na njivah propadajo koruza, oljne buče, soja, krompir, zelo je prizadeta tudi travna ruša, zaradi česar kmetje ne bodo imeli dovolj krme za živali, pa tudi kakovost te krme bo vprašljiva.

Na območju Ptuja sta pozeba in toča ponekod oklestili od 30 do 60 odstotkov pridelka, v ožjih delih celoten pridelek. Koruza na prodnatih tleh Ptujskega polja je uničena od 30 do 90 odstotkov, kjer je bila toča pa tudi 100 odstotkov. Pri pšenici na prodnatih tleh je škoda od 30- do 50-odstotna.

Škode pri vrtninah so, razen krompirja, prav tako velike, še zlasti tam, kjer je bila toča in vrtnine niso namakane. Vrtnin bo od 40 do 60 odstotkov manj, toča je ponekod uničila vse. Podobno je pri bučah.

Posevki koruze so močno prizadeti tudi na območju Maribora. Pri krompirju se posledice suše kažejo v manjši rasti listne mase in manjšem debeljenju gomoljev, posledica so nižji pridelki, nepravilna oblika gomoljev in slabša kakovost.

V tržnih nasadih vseh sadnih vrst Podravja, Celjske regije in Prekmurja so prvi znaki škod po suši najbolj vidni na mladih nasadih do petega leta starosti na okvirno 200 hektarjih površin. Posledice so vidne tudi že v nasadih, opremljenih s kapljičnim namakanjem, saj je število zaporednih dni z več kot 30 stopinjami Celzija preseglo že 10 dni.

V primeru nadaljevanja daljšega ciklusa sončnega udara v tem tednu obstaja bojazen za vse intenzivne nasade jablan, tudi tiste, ki so namakani, da bo moten proces nastajanja cvetnih brstov za novo sezono 2018 do take mere, da je pričakovati zmanjšano rodnost tudi prihodnjega pridelka.

Na območju Celja so prizadeti predvsem pridelki iz travinja, kjer bo povprečno izpadla ena košnja. Izpad pridelka prve košnje v hribovitih območjih je med 40 in 70 odstotki. Paše pa je že začelo primanjkovati. Prizadeta je koruza na peščenih, lahkih tleh, oljne buče so uvele, fižolu že odpadajo cveti. Mnogo nižji bo pridelek vrtnin, ki niso namakane.

Različne razmere v osrednji Sloveniji
Škoda po suši v osrednji Sloveniji je zelo različna zaradi lokalnih padavin. Manjši je prvi odkos travinja, drugega ponekod skoraj ni. Koruza je v stresu - škoda se bo šele videla, ko bo dozorela. Kmetje ocenjujejo, da bodo morali predčasno odgnati živino s pašnikov ali pa jim skoraj mesec dni prej dovažati krmo in vodo.

Na Gorenjskem večjih težav s sušo ni, poročajo z območne enote zbornice iz Kranja. Več težav pa bodo zagotovo imeli s koruznim hroščem.

Na novomeškem območju se tudi že suši koruza, prava škoda se bo pokazala kasneje, saj marsikje ne bo oploditve in razvoja storžev. Žita so se slabo razrasla, zato je bilo dognojevanje z dušikom učinkovito. Posevki so bili nižji, redki, zrnje slabo napolnjeno, izpad pridelka ob žetvi je bil do 40 odstotkov.

Nenamakane vrtnine predčasno zaključujejo z vegetacijo, rastline so odvrgle cvetove, pridelek pa je na tem območju prizadet od 30 do 100 odstotkov. Setev strniščnih dosevkov po pšenici in ječmenu je trenutno nesmiselna in se zaradi suše tudi ne izvaja. Kolikor je bilo posejanega za zdaj, kaže na 100-odstotno škodo, saj ni vznika oz. so se mlade rastlinice že posušile.

Na območju novogoriške enote je škoda od 50- do 70-odstotna na travnikih. V spodnji vipavski dolini so prizadeta žita, kjer pričakujejo, da bo pridelek za najmanj 30 odstotkov manjši. Na vrtninah, kjer nimajo namakanja, pa bo škoda do 70-odstotna.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
prlek28
# 31.07.2017 ob 10:48
Jaz sem sadil en mesec kasneje kot lani zaradi pozne pozebe, zdaj pa ne pričakujem nič več, saj bo ta vročinski val uničil čisto vse.
windmaster
# 31.07.2017 ob 12:23
En kvadratni meter travnika potrebuje v vegetaciji 6 litrov dežja na dan, da lahko normalno raste in da dober odkos. Pri nas od konca maja do danes ni bilo vsega skupaj niti 20 litrov dežja. Kar ni uničila pozeba je požgala suša. Itak pa kmetijsko ministrstvo načrtuje pomoč kmetom zaradi suše. Zaposlili bodo cca 15 birokratov ki bodo sušo proučevali ter knetom svetovali kako zalivati z vodo katere nimamo in to je to!
Haloo
# 31.07.2017 ob 12:45
Ljudje ne verjamejo, da se nam dogajajo vremenske spremembe in kar vztrajajo z načinom kmetovanja ter življenja na sploh kot, da se njih to ne tiče.
Spoznanje bo nekega dne zelo zelo boleče!
firtoh
# 31.07.2017 ob 13:07
Okoli bajte imam savano.Manjka samo bodičasto drevje in žirafe.V občini imamo prepoved zalivanja iz vodovoda,sam bom moral storiti prekršek,če hočem,da kaj zraste na vrtu
frane
# 31.07.2017 ob 11:44
Medtem pa reke mirno tečejo proti morju...
koristni
# 31.07.2017 ob 11:32
Na dolenjskem letos ni bilo enega normalnega dežja.
oleander
# 31.07.2017 ob 12:12
vprasanja za novinarja:
- kako na vodonosnike vpliva unicenje gozdov zaradi zledu in posledicno podlubnikov
- kako se kaj pogozduje povrsine, kjer je nastal golosek
- koliko vode lahko nacrpata Radenska in Kostela, ki imata tuje lastnike, in ali se v primeru suse ta kolicina lahko omeji. v kanadi imajo podobno zgodbo z nestlejem, ki vodo steklenici, za kmetovalce in mescane pa je primanjkuje, zato zdaj zahtevajo, da nestle omeji porabo
- vpliv lakirnice na podtalnico?
- kdo v drzavi bo odgovarjal za malomarno skrb za vodne vire
ajdtula
# 31.07.2017 ob 14:06
Herbicidi in umetna gnojila močno povečajo učinek suše, zemlja je mrtva in ni sposobna akumulacije vode.
topol
# 31.07.2017 ob 15:50
Replika na tistega o Radenski in Costelli. Recimo čisto laično, da imamo nek izvir, ki da 15 litrov vode v sekundi. Vodovod ene občine rabi več takih.
V minuti nam tak izvir da 900 litrov vode.
V eni uri dobimo 54 tisoč litrov vode.
V enem dnevu dobimo 1 miljon in 296 tisoč litrov vode.
Zdaj pa mi povejte, kdo proda toliko vode?
Zmogljivost vodarne Kleče je bila že 100 let nazaj 9000 kubičnih metrov dnevno, 90 let nazaj 27 000m3 dnevno.
Želim povedati, da je s koncesijo za polnjenje fizično nemogoče uporabiti toliko vode, da bi je primanjkovalo. Kapacitete vodovodnih sistemov so mnogo večje, zgoraj pa imate računski dokaz, da je že izvir 15 litrov na sekundo, ki je za vodovod majhen, skoraj nemogoče prodati.
zlobniCO2
# 31.07.2017 ob 14:42
v veliki vročini niti zalivanje ne pomaga , enostavno rastlina pade v stres in ne moreš pomagat.
Drugače pa ja pri nas je bilo vsega precej mrzlo z ne dovolj snega za zaščito rastlin pred mrazom, pozeba, toča in suša :(
por
# 31.07.2017 ob 13:14
Brez vodnih zajetij (akumulacijska jezera) ni kmetijstva. Mislil bi si, da se v Pomurju šalijo, ko stokajo glede suše (halo, a si mislu da je ne bo alkva), hkrati pa ni v planu nobenega namakalnega sistema. Če ne boš kupu loto listka, ti tud Bog ne more pomagat zadet na lotu.

Krivim pa seveda občino in regijo, da ne da ultimata državi :)

LP LubŁančan
gisky
# 31.07.2017 ob 12:45
zakaj nimamo bolje razvitih namakalnih sistemov?
tocco
# 31.07.2017 ob 11:52
Sirus ja polno padavin je bilo samo v nekaterih delih zemlje, ki ima slabšo sposobnost zadrževanja vode je suša ne pa celotno pomurje.
Kouvran
# 31.07.2017 ob 11:15
Rotom, samo tretina padavin, kot bi moglo biti.
To smo si sami napravili in naši pametni "strokovnjaki".
kotzi
# 31.07.2017 ob 13:25
hm...magna bo pa dobivala vodo...v mb pa praavju da je treba racionalno z njo delat
prlek28
# 31.07.2017 ob 12:35
A ni imelo Pomurje skoraj vsak dane neke plohe in nevihte?

Bolj nevithe kot pa plohe. Je pa res, da je približno dva tedna nazaj dvakrat zapored deževalo in nato se je vreme ohladilo. Odkar imam cisterno za vodo (pribl. 2 meseca) se je 2x napolnila.
kotzi
# 31.07.2017 ob 11:58
dež..vazn je da je turisticna sezona ok..kdo rab dez...toplice so polne..bazeni..kaj se bo pa jedl..bomo pa razmislal septembra..oz oktobra...in takrat bomo rekl...s je vse v trgovinah...
kapljač
# 01.08.2017 ob 15:40
da sem Jezus Kristus, in da se name toliko zgovarjajo, vsi ki imajo pet minut časa, bi tudi dobil žolčne kamne in pokazal svojo nejevoljo-.
oleander
# 31.07.2017 ob 16:57
@topol,
ali te predpostavke veljajo tudi v razmerah, ko v daljših časovnih obdobjih pade manj dežja, manj pa je tudi gozda?
pohorjezeleno
# 31.07.2017 ob 12:20
Čudno, da tukaj ni nobenega komentarja, da kmetje dobijo subvencije, podjetja pa ne. Da kmetje ne znajo gospodarit in zato potrebujejo subvencije.
mostnica
# 31.07.2017 ob 11:52
In vlada in ostali mirno pogledujejo, kaj bi se še dalo prodati; kar seveda nikoli ni bilo od teh ljudi.
Suša? Dajte no mir. Ali koga vznemirja,, če je v Sloveniji REVŠČINA na pohodu? Važno je, da je rešen Šešok in bratovščina; pa RKC seveda.
K_ris
# 31.07.2017 ob 10:27
Ko sešteješ procente škode od suše, pozebe, toče in drugih naravnih nesreč, je škoda zagotovo več kot 100%.
Ori
# 31.07.2017 ob 18:44
SRM zmanjšuje percepcijo padavin. V Italiji so bili protesti v okolici NATO vojaške baze. Seveda se to medijsko ignorira zaradi "višjih" ciljev.
oleander
# 31.07.2017 ob 17:05
Kakorkoli, stekleničenje in prodaja vode, to je velik posel. Dejanski podatki o načrpanih količinah pa so seveda poslovna skrivnost. Čeprav bi država nad tem morala imeti pregled.
Naj pesimistično dodam, da v državi, kjer se kuri skladišča podjetij z odpadki, prejkone ni pričakovati gospodarnega ravnanja. Tako kot je z vsem drugim, bo očitno tudi z vodo.
topol
# 31.07.2017 ob 15:53
Če predpostavimo, da na en tovornjak naložimo 25 ton, je zgornja dnevna količina vode 52 tovornjakov s polpriklopnikom.
ozzie
# 03.08.2017 ob 09:35
Spet o naši kmetom prijazni državi. Glede na delež njihovega doprinosa k blagostanju države bi morali biti spoštljivo tiho. Večina (tihih) okoljskih problemov je vezana nanje (npr. onesnaženje vode). Naj se prilagodijo, zavarujejo,... Tudi zato dobijo subvencije. Kmetijstvo ni več kot je bilo včasih zaradi preživetja, danes je to "kmetijska industrija". So pač del gospodarstva in naj se tudi njih začne že enkrat tako tretirati. Ve pa se kateri cehi imajo svoja ministrstva in prav vsi ti so problematični. ....
genniuuss
# 01.08.2017 ob 21:50
tako zelene trave že desetletje nisem kosil 31.7.,
kot je to letos, o suši ne duha in sluha.
mali_piscek
# 01.08.2017 ob 16:55
Tako pač je. Ena od posledic človekovega posega v okolje. Hrane bo začelo zmanjkovati.

Pa ne misliti, da se tega veselim. Groza me je, kaj nas čaka,
por
# 31.07.2017 ob 13:15
priznam pa da je v panonskem svetu težko nardit jezero :D
windmaster
# 31.07.2017 ob 12:24
Kar se pa tiče gozda in njegovo zmanjšanje po žledu. Gozd je veliko večji porabnik vode kot travnik in to je lahko glede vodostaja prej plus kot minus.
sirus
# 31.07.2017 ob 11:35
A ni imelo Pomurje skoraj vsak dane neke plohe in nevihte?
kazam
# 31.07.2017 ob 18:00
j
ajdtula

Herbicidi in umetna gnojila močno povečajo učinek suše, zemlja je mrtva in ni sposobna akumulacije vode.script:void(0);

Kake klamfate, povečujejo učinek suše?? Ne ravno omilijo jo, zbita zemlja ter pomankanje organske snovi je glavni problem na lahko prepustnih prodnatih in peščenih je pa tak ali tako ni sposbna zadrževat!
Sicer pa kupci lahko jeseni pričakujemo dražjo hrano generalno! Hrane na trgu je še zmeraj več kot dovolj bodo pa nastopili borzni špekulanti, ki bodo na račun tega navijali ceno ..trgovci bodo samo pristavili piskrček, Kmetje lahko pričakujejo različno tisti, ki se ukvarjajo z govedorejo bodo živino prodajali za džabe, ker bo na strani ponudbe precejšen presežek...mlekarji lahko pričakujejo višje odkupne enako zelenjadarji ampak ker bodo zaradi suše lahko na trg dali manj proizvodov bodo pod črto tudi tenko piskali.

lp
Rotom
# 31.07.2017 ob 10:37
Kako suša?? Če pa je bilo toliko padavin!?
Kazalo