Število glav velike živine je v zadnjih treh letih naraslo. Foto: BoBo
Število glav velike živine je v zadnjih treh letih naraslo. Foto: BoBo
Kokoši
Najpogostejša vrsta rejnih živali je še vedno perutnina, saj jo redijo na 54 odstotkih kmetij. Foto: BoBo
Kmetijstvo
Čeprav se je število kmetij močno zmanjšalo, ostaja površina obdelovanih kmetijskih zemljišč skoraj enaka. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi je ostala skoraj enaka kot v letu 2013, saj se je zmanjšala le za 0,1 odstotka, na 476.682 hektarjev. Od 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi obsegajo največji delež trajni travniki in pašniki, in sicer 57,5 odstotka, sledijo njive s 36,8 odstotka in trajni nasadi s 5,6 odstotka, navajajo na Statističnem uradu RS (Surs).

Kmetijska gospodarstva v Sloveniji gospodarijo z 898.365 hektarji vseh zemljišč. Od tega je približno 53 odstotkov kmetijskih zemljišč, okoli 44 odstotkov gozda, dva odstotka kmetijskih zemljišč v zaraščanju oziroma neobdelanih kmetijskih zemljišč ter dva odstotka nerodovitnih zemljišč.

Naraslo število glav živine
Kmetije na drugi strani redijo več živine kot pred tremi leti, in sicer število glav velike živine je zraslo za 4,8 odstotka, na 418.512. Z živinorejo se ukvarja 80 odstotkov kmetijskih gospodarstev. Povprečna kmetija, ki redi živino, se je od leta 2013 do leta 2016 povečala s 6,9 na 7,5 glave velike živine. Najbolj se je povečala reja perutnine, koz in goveda.

Najpogostejša vrsta rejenih živali je še vedno perutnina, saj jo redijo na 54 odstotkih kmetij. Govedo je druga najpogostejša vrsta živine, saj se prav tako redi na skoraj polovici gospodarstev, in sicer na 47 odstotkih. Prašiče redijo na 32 odstotkih, ovce na devetih odstotkih, konje na osmih odstotkih, koze pa na sedmih odstotkih kmetij.

Število perutnine se je v zadnjih treh letih povečalo za okoli 26 odstotkov, število koz za 12 odstotkov, število goveda pa za 5 odstotkov.

Manj površin v zaraščanju
Površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč se je v zadnjih treh letih zmanjšala za tretjino, torej za 7331 hektarjev. Površina teh zemljišč se zmanjšuje že vse od leta 2010, ko je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.060 hektarjev.

Statistiki kot enega od glavnih razlogov za zmanjšanje vrednosti podatka o površinah v zaraščanju izpostavljajo zmanjšanje števila kmetij. Prav kmetijska gospodarstva, ki so opustila kmetijsko dejavnost ali niso več izpolnjevala zahtevanih meril, so imela precejšen delež zemljišč v zaraščanju. Drugi razlog bi bil lahko, da so zemljišča, ki so bila v preteklih letih v zaraščanju, medtem postala gozdna zemljišča.