Ta teden so v slovenski tvitosferi bolj ali manj odmevale le vremenske napovedi in opozorila pred stoletnim snežnim metežem. Tresla se je gora, rodila se je miš - napovedi vremenoslovcev o sneženju po vsej državi se v celoti niso uresničile.

Še več, številni so se v petkovo jutro, ko naj bi zapadlo tudi do pol metra snega, zbudili začudeni, ker ob pogledu skozi okno niso videli kakšnih bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim večerom. Obilno pošiljko snega so dobili predvsem v jugovzhodni Sloveniji.

V večjem delu države oranžni alarm
Zaradi obilnega sneženja in močnega vetra je Agencija RS za okolje za četrtek za večji del države razglasila oranžni alarm, za južni in jugozahodni del pa rdečega. V petek je bil rdeči alarm razglašen za večji del države, razen za osrednji, severni in severozahodni del, za katere je bil razglašen oranžni alarm. Rdeči oz. oranžni alarm je bil razglašen tudi za dele Avstrije (Koroška – rdeči alarm), Italijo (Furlanija - Julijska krajina, Lombardija – oranžni alarm) in Hrvaško (zagrebška in reška regija – oranžni alarm, karlovška in gospiška regija – rdeči alarm).

Na pot samo, če je nujno
Prometnoinformacijski center je opozarjal, da bo zaradi napovedanega večjega sneženja prepovedana vožnja za priklopnike in polpriklopnike od 5. ure zjutraj ter prepovedan vstop v državo, od 6. ure prepovedan vstop na počivališča in od 8. ure prepovedana vožnja po vseh avtocestah in hitrih cestah po Sloveniji. Na PiC-u so tudi drugim voznikom svetovali, naj se na pot ne odpravljajo, če to ni nujno. Zaradi burje je bil promet prepovedan na primorski hitri cesti med cestninsko postajo Nanos in priključkom Ajdovščina za hladilnike in vozila s ponjavami ter na regionalni cesti Razdrto-Vipava-Ajdovščina za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton. Za priklopnike in polpriklopnike je bil prepovedan tudi promet na hrvaški strani mejnih prehodov Babno Polje in Petrina.

Padavine bi lahko presegle rekordne vrednosti
Kot so pojasnili na Arsu, so bile napovedane količine novozapadlega snega izjemne predvsem za vzhodno polovico Slovenije, kjer bi lahko tudi presegle doslej najvišje izmerjene vrednosti na nekaterih merilnih mestih. Po podatkih Arsa je doslej največ snega v Murski Soboti padlo leta 1986, ko so tam izmerili 57 centimetrov debelo snežno odejo, leta 2005 pa 46 centimetrov. V Mariboru so leta 1941 izmerili rekordnih 66 centimetrov snega, leta 1994 48 centimetrov, v Novem mestu leta 1986 64 centimetrov debelo snežno odejo, leta 2005 pa 47 centimetrov. Močno vzvalovano je bilo tudi morje. Najvišji valovi so nekaj sto metrov od obale dosegli višino več kot tri metre.

Na jugovzhodu in na Primorskem najbolj na udaru
Čeprav se je zdelo, da je bil preplah v večjem delu Slovenije zaman, pa je vseeno vreme poslalo kar zajetno pošiljko snega v jugovzhodni del države, kjer je samo v Vinici zapadlo kar 70 centimetrov novega snega. V Kočevju in okolici je bila skupna višina snežne odeje že več kot pol metra, ogromno težav pa so imeli z močno burjo na Primorskem, kjer je več tisoč ljudi ostalo brez električne energije - v Vipavski dolini je burja marsikje potrgala žice na električnih daljnovodih, tako da je brez električne energije ostalo skoraj 5.000 odjemalcev, do izpada elektrike je prišlo tudi na daljnovodu Brod na Kolpi, zaradi česar je brez elektrike ostalo okoli 500 odjemalcev. Vreme je na Primorskem povzročilo tudi precejšnjo škodo na infrastrukturi. Na Arsu v soboto padavin ne pričakujejo več, na Primorskem pa bo še pihala večinoma zmerna burja, ki bo ponehala v noči na nedeljo.