Potres so čutili prebivalci Ljubljane. Foto: rtvslo
Potres so čutili prebivalci Ljubljane. Foto: rtvslo
- 1348 pri Beljaku
- 1511
- 1895 v Ljubljani
- 1917 v Brežicah
- 1956 na Ilirskobistriškem
- 1963 na Litijskem
- 1974 na Kozjanskem
- 1976 v Furlaniji
- 1977 pod Storžičem
- 1982 v Savinjski dolini
- 1995 na Ilirskobistriškem
- 1998 v Zgornjem Posočju
- 2005 na Ilirskobistriškem
Potres v Ljubljani 1895
Ljubljano je najhujši potres v njeni zgodovini stresel pred več kot sto leti. Foto: Arso

V Uradu za seizmologijo in geologijo ugotavljajo, da intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Ljubljane in okolice, najbolj pa v Domžalah in Mengšu.

Včeraj potres v bližini Rake
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so že včeraj ob 10.13 zaznali šibek potresni sunek. Žarišče potresa je bilo 70 kilometrov vzhodno od Ljubljane v bližini Rake, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS-a za okolje. Preliminarna ocenjena magnituda potresa je bila 1,8, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici.

Intenziteta potresa je mera za njegove učinke na ljudi, predmete, zgradbe in naravo, odvisna pa je od energije potresa, epicentralne razdalje in geoloških razmer. Gre za subjektivno mero, ki torej fizikalno ni definirana. Evropska potresna lestvica (EMS) pozna 12 stopenj. Pri nas jo uporabljamo od leta 1995.

Magnituda je velikostna stopnja procesa, ki se izračuna iz instrumetalnega zapisa nihanja tal. Po znanstveniku, ki je pojem vpeljal, se pogosto uporablja izraz Richterjeva magnituda. Doslej najmočnejši instrumentalno zaznani potres je imel magnitudo 9,5.

Enemu potresu ustreza ena magnituda in več intenzitet, ki so odvisne od oddaljenosti od epicentralnega območja, saj se intenziteta nanaša na lokacijo, magnituda pa na sam potres.

Vir: Arso


Šibak potres ne napoveduje močnejšega

Ob šibkejšem potresu se pogosto vprašamo, ali napoveduje močnejšega, vendar na Agenciji RS-a za okolje pojasnjujejo, da ni tako. Vsako leto namreč v Sloveniji nastane več sto šibkih potresov, od katerih pa nobeden ni predhodnik močnejšega. Čeprav je šibak potres sicer lahko predhodnik močnejšega, ga ne napoveduje. Poleg tega je bilo na našem območju v zadnjih sto letih mnogo šibkih potresov, a samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo.


O tem, kaj bi se zgodilo, če bi Ljubljano prizadel rušilni potres, več preberite tukaj.

Najhujši potres v Ljubljani 1895
Najhujši potres v zgodovini Ljubljane je sicer nastal 14. aprila 1895. Njegova magnituda je bila 6,1, največje učinke, med VIII. in IX. stopnjo po EMS, pa je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potres je zajel veliko območje, saj so ga čutili tudi na Dunaju, v Splitu in Firencah.


- 1348 pri Beljaku
- 1511
- 1895 v Ljubljani
- 1917 v Brežicah
- 1956 na Ilirskobistriškem
- 1963 na Litijskem
- 1974 na Kozjanskem
- 1976 v Furlaniji
- 1977 pod Storžičem
- 1982 v Savinjski dolini
- 1995 na Ilirskobistriškem
- 1998 v Zgornjem Posočju
- 2005 na Ilirskobistriškem