Vaša ocena: 
Ocena 4,4 od 22 glasov
Ocenite to novico!
| Nedopustno je, da pri ločevanju odpadkov le te ločeno zbiramo in kasneje zopet mešamo in odlagamo, kar se je že dogajalo v posameznih občinah v preteklosti. | ||
| Stojan Jakin | ||
| Usposobili smo nadzornika, ki posode za odpadke pregleduje, in če odpadki niso pravilno ločeni, pisno opozori lastnika posode. Ukrep ni kaznovalen, razen če ugotovimo pri posameznem uporabniku večkratno kršitev. | ||
| Jakin o nadzoru nad ločevanjem odpadkov pri uporabnikih | ||
| Glede na bistveno večjo medijsko pozornost do ravnanja z okoljem, se je tudi miselnost prebivalstva nekoliko spremenila oz. izboljšala. Naša izkušnja kaže, da so občani pripravljeni sodelovati tako pri ločevanju odpadkov kot pri zmanjševanju njihovih količin, če jim je jasno predstavljena strategija in namen. | ||
| Jakin o miselnosti uporabnikov | ||
Ločeno zbiranje in odlaganje odpadkov je od poziva Računskega sodišča k razrešitvi Karla Erjavca v ospredju. MMC se je zato obrnil na eno redkih podjetij, ki je to problematiko ustrezno uredilo.
Komunalno podjetje Vrhnika si je edino izmed tistih, ki jih je preverjalo Računsko sodišče, zaslužilo pozitivno oceno. Direktor podjetja Stojan Jakin je za MMC razložil, da so se te problematike lotili že leta 1994 in postopno uvedli ustrezen, tudi evropsko primerljiv sistem ravnanja z odpadki. Pomemben vidik tega je bilo tudi ozaveščanje prebivalcev vseh starosti, pravi Jakin in dodaja, da veliko dajo tudi na informiranje uporabnikov o delovanju sistema - ljudje imajo tako občutek, da z ločenim zbiranjem res nekaj dosežejo.
Sicer pa Jakin kritično gleda predvsem na trenutni sistem financiranja odlaganja odpadkov (ki je zmotil tudi predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa): "Način, kakršen je zdaj, ko sredstva prejemajo tisti, ki odpadke odlagajo, ne deluje stimulativno. Interes je, da se čim več odpadkov odloži, saj se na ta način pridobi več sredstev. Ko zmanjšujemo količino odloženih odpadkov, pa se tudi sredstva taks znižujejo."
Kako to, da ste se vi tako intenzivno lotili projekta ločevanja odpadkov?
Občina Vrhnika je imela skupno deponijo z Industrijo usnja Vrhnika, Likom in drugimi gospodarskimi družbami na Vrhniki. Industrijski odpadki so predstavljali dve tretjini vseh odloženih odpadkov, zato so se proste površine izredno hitro zapolnjevale. V začetku 90. let se je zato v okviru Komunalnega podjetja Vrhnika izdelal Program ravnanja z odpadki, ki ga je tudi sprejel tedanji izvršni svet in po katerem smo začeli delati leta 1994. Tako smo želeli upočasniti polnjenje deponije in tako tudi podaljšati njeno življenjsko dobo. Koncept je bil zelo preprost, saj je predvideval ločeno zbiranje bioloških odpadkov na izvoru, ločenih frakcij na ekoloških otokih in ostanke odpadkov ravno tako na izvoru.
Zato smo brezplačno razdelili zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov vsem gospodinjstvom, po želji pa smo tistim uporabnikom, ki so želeli samo kompostirati odpadke doma, namesto zabojnika izročili kompostnik. Vzporedno z navedenim so vodili intenzivno osveščanje in ozaveščanje prebivalstva na vseh starostnih ravneh, od otrok v vrtcih do najstarejših občanov.
Na voljo so bile tudi naše strokovne službe, da so v vsakem trenutku glede na telefonske klice občanov pojasnjevale nov način zbiranja in njegov namen. Uspehi niso izostali, tako da smo že konec prejšnjega tisočletja dosegli skoraj 50-odstotno izločanje koristnih odpadkov. Kljub temu pa so količine tako naraščale, da smo morali konec leta 2001 odlagališče zapreti in poiskati nove možnosti odlaganja na drugih odlagališčih (Logatec, Ljubljana).
Kako vi gledate to, da ministrstvo za okolje in prostor v zadnjih dveh letih ni spremenilo operativnega programa odstranjevanja odpadkov?
Operativni program odstranjevanja odpadkov je le eden izmed dokumentov s področja varstva okolja, ki obravnava ravnanje z odpadki. To, da smo že pred sprejetjem kakršnega koli operativnega program na Vrhniki dosegali rezultate podobne v razvitem delu Evrope kaže na to, da je mogoče tudi brez takšnega dokumenta zmanjšati količine odpadkov.
V letu 2007 je ministrstvo za okolje pripravilo Operativni program odstranjevanja odpadkov, ki ga je pozneje sprejela tudi vlada, vendar le ta ni bil usklajen z dogajanji na terenu, zato je tudi predvidel kar nekaj rešitev, ki ne morejo zaživeti. Trenutno je v pripravi novelacija Operativnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, katerega bi morala sprejeti vlada v začetku letošnjega leta. Mnenja smo, da mora biti kakršen koli operativni program predhodno usklajen tudi s predstavniki gospodarskih javnih služb varstva okolja, kajti le v tem primeru je pričakovati njegovo korektno izvajanje.
Kateri sistemski ukrepi bi bili potrebni za zagotovitev boljšega stanja?
Po našem mnenju je osnovni in najpomembnejši ukrep prenos deponiranja odpadkov z ravni obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na državno raven. Tako bi ločili izvajalca zbiranja odpadkov od izvajalca deponiranja le-teh. Ravno tako bi na ta način poenostavili pridobivanje lokacij za odlagališče oz. gradnjo centrov za ravnanje z odpadki. Dosedanja praksa, ko je zbiralec ista oseba kot upravljavec deponije, lastnik pa ista občina, ni izkazal poseben interes ločenega zbiranja. Na lastnih deponijah pod pogoji, kakršni so veljali do julija 2009, je bila cena odlaganja prenizka oz. bistveno nižja od stroškov ločevanja odpadkov.
V praksi se je to izkazalo tako, da so občine, ki niso imele lastne deponije in so z odpadki gostovale na tujih deponijah, plačevale bistveno višje stroške deponiranja kot občine, ki so bile lastnice deponij. Praktični primer se kaže pri Občini Vrhnika v tem, da smo po zaprtju lastne deponije začeli odvažati odpadke v Logatec, kjer je bila cena odlaganja odpadkov 25.000 SIT/t, ker je bilo približno 5x več, kot so znašali naši dotedanji stroški. V letu 2003, smo začeli odvažati na deponijo Barje, po 20.000 SIT /t, in odpadke odvažali v Ljubljano do leta 2007, ko smo ponovno sklenili pogodbo z Občino Logatec, kamor še danes vozimo odpadke po ceni 85 €/t pripeljanega odpadka. Preprost izračun nam pove, da se vse dejavnosti, pri katerih je strošek odstranjevanja odpadkov nižji kot 85 €/t izplačajo. Ločeno zbiranje je po naših izračunih bistveno cenejše, zato ga tudi stalno razvijamo in izboljšujemo.
Ali so po vašem mnenju razmerja med pristojnostmi države in lokalnih oblasti urejena oz. kako bi morala biti?
Kot je že v predhodnem odstavku povedano, zagovarjamo prenos dejavnosti odlaganja odpadkov iz občinskega na državno raven. Ravno tako so potrebne korenite spremembe pri uporabi sredstev taks zaradi obremenjevanja okolja, kjer bi morali izvajalcem, ki so uspešnejši pri ločevanju in pa zmanjševanju količin odloženih odpadkov zagotavljati več to namenskih sredstev. Način, kakršen je zdaj, ko sredstva prejemajo tisti, ki odpadke odlagajo, ne deluje spodbudno. Interes je, da se čim več odpadkov odloži, saj se tako pridobi več sredstev. Ko zmanjšujemo količino odloženih odpadkov, pa se tudi sredstva taks znižujejo.
Kako ste vi svoje uporabnike spodbudili k ločevanju odpadkov. Katere ukrepe ste uporabili?
Dobršen del je naveden že v prejšnjih točkah. Na tem mestu pa bi poudarili še to, da je osnovno stalno in popolno informiranje uporabnikov. To smo pri nas izvajali tako, da smo po ureditvi prvega centra za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ki je začel delovati že takoj v začetku, to je leta 1994, organizirali vsakoletni dan odprtih vrat. Pri tem smo občanom razkazali način delovanja kompostarne, prve slovenske sortirnice embalaže, obdelave kosovnih odpadkov in drugo. Od leta 1994 dalje izdajamo občasno časopis Ogrizek, ki je namenjen ozaveščanju in v katerem so navedeni vsi ključni rezultati s področja ravnanja z odpadki. Pomembno je tudi sodelovanje s šolami in vrtci, tako da se otroci že od malega seznanijo s pravilnim ravnanjem z odpadki. Na našem centru za ravnanje z odpadki se na leto zvrsti do 2.000 otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter študentov.
Kdo izvaja nadzor nad ločevanjem odpadkov pri samih uporabnikih?
Na podlagi odloka Občin Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica, v katerih izvajamo zbiranje in odvoz odpadkov, je za nadzor zadolžen medobčinski inšpektorat, v letu 2009, pa smo uvedli tudi notranji nadzor v okviru KPV-ja. Usposobili smo nadzornika, ki posode za odpadke pregleduje, in če odpadki niso pravilno ločeni, pisno opozori lastnika posode. Ukrep ni kaznovalen, razen če ugotovimo pri posameznem uporabniku večkratno kršitev. Takrat primer predamo medobčinski inšpekciji, ki ukrepa v skladu z odlokom.
Koliko na uspešno ločevanje odpadkov vpliva miselnost prebivalcev in kakšen je vaš nasvet, kako jo izboljšati?
Glede na bistveno večjo medijsko pozornost do ravnanja z okoljem, se je tudi miselnost prebivalstva nekoliko spremenila oz. izboljšala. Naša izkušnja kaže, da so občani pripravljeni sodelovati tako pri ločevanju odpadkov kot pri zmanjševanju njihovih količin, če sta jim jasno predstavljena strategija in namen. Nedopustno je, da pri ločevanju odpadkov te ločeno zbiramo in pozneje zopet mešamo in odlagamo, kar se je že dogajalo v posameznih občinah v preteklosti.
Občanom je treba jasno prikazati rezultate, ki so pri aktivnostih doseženi. KPV zato že nekaj let v vsaki številki občinskega glasila objavlja članke s področja odpadkov, v katerih občane podučujemo glede ravnanja z odpadki, ravno tako pa jih seznanjamo s rezultati ločenega zbiranja. Mesečno ob izdaji položnic za plačilo stroškov komunalnih storitev, v obliki insertov seznanjamo občane o vseh dogodkih in dejavnosti, povezanih z odpadki. Bistvena je povezanost z otroškimi vrtci in šolami, kjer se otoke že od malega vzgaja.
Poleg navedenega pri nas uporabljamo še vrsto drugih dejavnosti. Kot so sponzoriranje prireditev, ko prireditelji striktno ločujejo odpadke tako, da jih je mogoče koristno uporabiti, in ne le odložiti. Zbiranje ločenih frakcij in njihov dovoz na center za ravnanje z odpadki neposredno od občanov in s tem omogočanje zniževanja višine položnic za tovrstne komunalne storitve itd.
Bezobrazno je i nehigijenski natjeravati ljude da skupljaju i odvajaju otpad, pogotovo u malim stanovima. To će dovesti do toga da će se bacati posvuda.
Slažem se s komentarima koji govore o tome da bi teret skupljanja i recikliranja trebalo prebaciti na proizvođače proizvoda i ambalaže a ne na krajnjeg korisnika. Prije svega treba težiti za smanjenjem ambalaže. Većina boca bi mogla biti zamjenjiva (mlijeko, sokovi, voda...) a one u drugoj vrsti ambalaže cijenom učiniti neatraktivnima.
http://video.google.com/videoplay?docid=-1444391672891013193#
In ko stanovalci pridno ločujemo, pride Snaga in oba kesona izprazni v isti avto, torej pomeša belo steklo z barvnim. Pol se pa sprašujem zakaj moramo stanovalci to ločevati. Ali mi zna kdo na to vprašanje odgovoriti ?
Na kartici bi imel vpis koliko si dostavil posameznih ločenih odpadkov (flaše od pitne vode, embalaža od recimo pralnih sredstev, itd ....
Na kartico bi se vpisala količina.
In ko bi v trgovini kupil določen izdelek, recimo coca colo ali vodo, če ne bi imel kartice ali žetona, bi plačal 10 centov za embalažo. Seveda bi se ti zadeva ko bi kupil, odštela.
V naši dobi je to čist enostaven problem, samo .....
premaknilo iz mrtve točke. Povsod ima menda korenine oportunizem & Lp
No, ko bi se vsaj hrana dala kupovat v manj embalirani obliki :( Tako daleč pa najbrž še nismo.
sežigalnic v sloveniji ne potrebujemo!
Iz treh gor skurjenih smeti nastane ena gora strupenega pepela in na miljihone kubikov strupenih plinov, ki jih odlagamo v atmosfero.
Ko iz odpadkov odstranimo biorazgradljive odpadke in strupene odpadke, nam ostane ogromna vreča suhih reciklabilnih odpadkov in majhna črna vrečica mešanih odpadkov.
Organske kompostiramo in vrnemo naravi, suhe odpadke sami ločimo v za to namenjene kontjnerje, zaradi tiste majhne črne vrečke mešanih pa ni vredno graditi sežigalnic, katere v takih državah služijo predvsem za mafijsko biznisiranje in kurjenje takih in onakih uvoženih predvsem nevarnih odpadkov, ki se jih ta bogati skušajo znebiti na okoljski račun manj okoljsko osveščenih. Čehi so v Liberecu npr s svojo najsodobnejšo sežigalnico v borih 10 letih uspeli širšo in daljno okolico temeljito prepojiti z dioksini in drugimi strupi, kurijo pa po ekonomični ceni predvsem nemške smeti. Tako da ne pretiravat z reklamo za sežigalnice odpadkov, kajti smeti niso tehnološki pač pa organizacijski problem.
čistilna akcija po Sloveniji...je že cajt, ampak začeti je treba pri glavi, tam , kjer ribe smrdijo :)
Vsak bo torej dobro premislil, ali bo prinašal embalažo s sabo ali pa bo kupil izdelek skupno z embalažo. To naj se začne uvajati, pa bo končno prišla ekološka revolucija.
voznik je metal na kup ( za papir) fascikle .Kaj pravite je iz Grosuplja pripeljal dokumente ker v grosuplu nimajo zbirnega centra
imel jih je poln kombi
zadeva vsekakor zrela za kakšnega novinarja
potem pa naj Šoltes ugotovi kdo je kršil ppravila
Za odpadike iz vlade in ministrstev bi rabili poseben, namenski avtobus;)
Da ne omenjam, kaki tenderji za tehnologijo se v Sloveniji pišejo, da ne veš kaj bi z njimi.
Sem poklicno kar precej ukvarjam s to problematiko in lahko res zatrdim da je slovenska strategija strel v prazno.
in poskrbela za predelavo, JA POTEM BO PA DRUGAČE. Sedaj pa naivno pričakuje, da bodo zbiratelji četudi samo delno, pokrivali stroške zbiranja in prevoza. MALO MORGEN DRŽAVA.
Saj smo v tržnem gospodarstvu, mar ne? Tudi nadzor, kakršen že je-škoda denarja.
pomoje bi mogl proizvajalcem nabit takse. naj bo njihova odgovornost embalaža, saj so jo oni nardili. briga njih, zanima jih samo to, da se bo dobro prodajalo, pa da ni zdravlju škodljiva.
če morjo imeti avti take pa take izpuste, da se lahko prodajajo v SLO, potem bi pa tudi embalaža lahko imela določene omejitve (da se npr. v 10 letih razgradi, al pa da je povratna, al pa da se lahko predela v kaj drugega...)
Doma sem imel 4 kante za ločeno zbiranje odpadkov, dokler mi nekega vročega poletnega dne ni popolnoma prekipelo. Samo, da sem katero odprl, se je ven vsul roj mušic in druge golazni. Da ne omenjam smradu, ki se je širil iz kante z bio odpadki. Stvar je bila neznosna.
To ločevanje je pripeljalo tako daleč, da danes odpadke raje stlačim v en žakelj in ga parkrat na teden odvržem na bencinski črpalki. Tam k sreči še ne morijo s kakim neo-bio-kultivizmom. Še vedno ločujem papir, plastiko, pločevinke, a seveda do mere, ki jo majhno stavnovanje v bloku še dopušča.
Dokler kupujemo dva ribja fileja ali malo zmrznjene špinače v petbarvno potiskani plastificirani embalaži velikosti škatle za čevlje, ali se imamo sploh pravico pritoževati?
V plastenkah so pa itak pakirani samo izdelki brez kakršnekoli prehranske vrednosti, kvečjemu brezkoristnim, vglavnem pa celo škodljivi. Mogoče z izjemo kisa;)
Si torej za ta vložek Slovenci ne zaslužimo nekaj v zameno??
Kot samostojni gospodinjec pridelam samo čez vikend 3-4 plastenke od pijač,
2-3 plastične pladnje od hrane ( mesa malo, plastike veliko) ter še cel kup drugih odpadkov.
Sedaj naj bi ločeval. Kako? Imam malo stanovanjce, prostora že tako premalo in sedaj naj si uredim sortirnico. Kje? Pod posteljo, na mizi, na kateri jem, tudi na polici nad TV je še malo prostora.
Dobil sem idejo; nad WC školjko še nimem police.
Ali pa naj počnem to, kar počne stanovalec iz sosednjega bloka, ki pridno polni naš kontejner z nesortiranimi odpadki.
Je NI. "Okolje" NIMA cene!!!
Kere bedarije si folk zmišljuje. Odpadke se pobere in odloži na smetišču. Problem rešen.
No ja, razen za fanatičarje čistega okolja.
Sicer pa kar naj uvajajo razne takse glede teh blesavih odpadkov. V tem primeru bodo kante, vsaj z moje strani prazne, ker bodo odpadkli romali vsepovsod drugam, samo v kanto ne.
zadnjič je bilo o tem na Preverjeno in se mi zdi katastrofalno, da lahko dejansko dobiš kazen (od 50-400 eurov), če ne ločuješ odpadkov, ta npr. vrhniška firma, ki skrbi za odpadke, pa ima (po AJPESu) več stotisoč eurov letno čistega dobička!!
to bi morala delati javna podjetja in prihodek bi se seveda moral stekati v državni proračun. seveda, kaznovat ljudi zato, da ima potem neka privat firma dobiček!!
naj novi minister uredi tudi take nebuloze!!!
Samo poglejte si kako se takoj pobunijo,če hoče kdo naredit sežigalnico. Prec je revolucija. To je tko kot z mobiteli: vsi bi radi mel mobitel,dva - tri, nihče pa noče antene. Baje da seva. Kurc pol. V smeteh se bomo pa čez par let zadušili!!!
Slovenija nujno potrebuje 2 do 3 sežigalnice in regijsko sortirnico.
oni ti ne morjo dokazat, kaj si ti metal v svoj kontejner, kaj pa če je nekdo iz ulice, notri vrgel......