V največji slovenski prostovoljski akciji Očistimo Slovenijo, organizirali so jo ekologi brez meja, je sodelovalo skoraj 15 odstotkov vseh Slovencev. Foto: BoBo
V največji slovenski prostovoljski akciji Očistimo Slovenijo, organizirali so jo ekologi brez meja, je sodelovalo skoraj 15 odstotkov vseh Slovencev. Foto: BoBo
false
Slovenske nevladne okolje varstvene organizacije so zatemnile svoje spletne strani. Foto: MMC RTV SLO
Okoljske organizacije imajo težave s financiranjem

"Ob svetovnem dnevu okolja smo organizacije članice mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo ugasnile telefone ter zatemnile naše spletne strani in družabna omrežja," je zapisano na "ugasnjeni" spletni strani okoljske organizacije Umanotera. Gre za simbolično akcijo, s katero želijo slovenski okoljevarstveniki opozoriti na nevzdržno stanje na področju financiranja nevladnih organizacij s področja okolja.

Iz celotne vreče, ki jo država nameni nevladnemu sektorju in je bila v letu 2013 težka 98 milijonov evrov, je okoljsko ministrstvo nevladnikom, ki spadajo pod njegov resor, namenilo le 0,07 sredstva. V letu 2014 jim je bilo z razpisom namenjenih zgolj nekaj več kot 48.000 evrov, tako da so največje slovenske nevladne organizacije na področju okolja dobile vsaka po približno 5000 evrov državnih sredstev. Zato so ob dnevu svetovnem dnevu okolja, ki ga zaznamujemo 5. junija, poslali poziv vladi, naj jim prisluhne.

"Okoljske organizacije širimo glas okolja, saj ga samo ne more," je povedala Urša Zgojnik, predstavnica društva Ekologi brez meja, ki je pred leti organiziralo največjo slovensko prostovoljsko akcijo Očistimo Slovenijo. Slovenija ima po njenih besedah relativno dobro ohranjeno okolje, vendar prihaja do trenj z različnimi interesi in kapitalom. "Naša pravica je, da imamo čisto okolje in zahtevamo, da takšno tudi ostane," je poudarila.

Predstavniki okoljevarstvenih organizacij so tudi opozorili, da nevladne organizacije uživajo velik ugled v javnosti in da so bile večkrat prve, ki so opozarjale na zadeve, ki so se pozneje izkazale kot velik problem, kot so bili dvomi o smotrnosti gradnje Teš 6 ali trgovinski sporazum z ZDA (TIPP).

Manj evropskih sredstev
Slovenski okoljevarstveniki so se v preteklosti večinoma financirali iz evropskih sredstev, vendar je te pipica presahnila, saj je po besedah Gaje Brecelj iz Umanotere Slovenija postala donatorica, in ne več prejemnica sredstev. Ob tem je opozorila, da je obstoječa vladna koalicija v pogodbo zapisala, da bo vodila odprt dialog s civilno družbo, z vzpostavitvijo neodvisnega sistema civilne družbe.

Zdaj pa so celo prisiljeni zavračati evropska sredstva, saj ne morejo priti do sofinanciranja projektov v Sloveniji, čeprav bi za to potrebovali le od 15 do 20 odstotkov slovenskih sredstev. Pri tem je pojasnila, da okoljevarstveniki niso bili uspešni pri proučevanju pridobivanja ogljikovodikov s t. i. frackingom, saj niso imeli sredstev, da bi se mu strokovno posvetili.

Medtem ko se druge nevladne financirajo tudi iz sponozorskih sredstev, so varuhi okolja precej neatraktivni za tovrstno financiranje. Poleg tega morajo ohranjati svojo neodvisnost in ne morejo računati na sponzoriranje morebitnih onesnaževalcev okolja. Na področju donacij pa Slovenija ni tako razvita kot tujina.

Breceljeva predlaga, da bi se državno financiranje okoljskih nevladnih organizacij srednjeročno lahko rešilo s pomočjo sredstev iz podnebnega sklada. Dolgoročno pa bi lahko finincarinje nevladnih organizacij reševali s pomočjo taks, zbranih v ekoskladu, na račun dohodnine in loterijskega sklada.

250 okoljskih nevladnikov
Direktor centra nevladnih organizacij CNVOS Goran Fabrici je povedal, da je v Sloveniji 250 okoljskih organizacij, kar je manj kot odstotek vseh slovenskih nevladnih organizacij, ki jih je okoli 26.000. Medtem ko okoljski nevladniki prejemajo le 15 odstotkov javnih sredstev, je ta odstotek pri drugih okoli 38 odstotkov. 92 odstotkov nevladnih organizacij tudi nima nobenega zaposlenega.

Okoljske organizacije imajo težave s financiranjem