Onesnaževanje
(9)
Na dvoriščih zbirnih centrov ostaja še precej odpadne embalaže. Foto: BoBo
Med odpadno embalažo spadajo lesena embalaža, mešana embalaža, v kateri sta plastika in kovina – ta predstavlja največji problem – ter papirnata in steklena embalaža. Foto: Zbornica komunalnega gospodarstva
VIDEO
Težave z odpadno embalažo...

Dodaj v

Na dvoriščih zbirnih centrov je še okoli 3800 ton nakopičene odpadne embalaže

Centri za ravnanje z odpadki nimajo možnosti stanja rešiti na zakonit način
16. julij 2018 ob 15:53,
zadnji poseg: 16. julij 2018 ob 16:43
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Večina družb za ravnanje z odpadno embalažo v skladu z novimi okoljevarstvenimi dovoljenji zdaj odvaža vso embalažo. Problem je družba Interseroh, ki ji ni mogoče izdati novega dovoljenja, saj upravno sodišče še vedno odloča o pritožbi na spremembo dovoljenja iz leta 2017.

Ministrica za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je zaradi odpadne embalaže srečala s predsednikom Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije in prvim možem ljubljanske Snage Jankom Kramžarjem.

Junija so vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo z izjemo Interseroha dobile nova okoljevarstvena dovoljenja, nemudoma so sledile inšpekcijske odločbe, ki so jim naložile odvoz embalaže, ki je v prvem polletju še niso odpeljale.

Pri Interserohu pa je problem še neizdana odločitev upravnega sodišča v zvezi s pritožbo na spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje iz preteklega leta. "Na upravno sodišče smo poslali vlogo za hitro reševanje te pritožbe, pri tem nas bodo verjetno podprli tudi centri za ravnanje z odpadki," je povedala Majcnova.

Šele po izdani odločbi bo namreč mogoče izdati novo okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega bodo v akcijo lahko šli tudi inšpektorji. Upravno sodišče sicer ocenjuje, da bo ta pritožba na vrsto predvidoma prišla jeseni.

Več kot 90 odstotkov nakopičene odpadne embalaže, ki trenutno še leži v skladiščih centrov za ravnanje z odpadki, mora odpeljati Interseroh, je povedala Majcnova, ki meni, da je "Interseroh tisti, ki bere predpise in zakonodajo drugače kot preostali", podobno kot v Sloveniji pa se obnaša tudi v evropskem prostoru. Doslej podjetju sicer v pritožbah zoper ministrstvo ni uspelo, je še dodala.

Na daljši rok pa je ministrica znova napovedala sistemsko rešitev problema odvoza odpadne embalaže v novem zakonu o varstvu okolja. Predlog zakona bo za javno obravnavo pripravljen "vsaj do konca leta", je zatrdila, o konkretnih rešitvah pa še ni želela govoriti. Kdaj bodo do sedaj nakopičeni kupi skopneli, pa je torej odvisno od hitrosti odločanja upravnega sodišča.

V centrih za ravnanje z odpadki se po besedah Kramžarja z ministrstvom strinjajo glede potrebe po sistemskih rešitvah, ne pa tudi glede potrebe po interventnih rešitvah. "Naše stališče je, da kupi embalaže, ki so v tem trenutku nepravilno skladiščeni, ne morejo čakati na odločbo upravnega sodišča, verjetno še nadaljnjih šest mesecev, ali na sistemske spremembe," je poudaril.

Po oceni centrov bi bila potrebna "intervencija države, ki bi zmanjšala te kupe in s tem tudi tveganja, povezana s takim skladiščenjem, od požarnih do sanitarnih", za sistemske spremembe pa bi si prizadevali vzporedno s tem.

3800 ton odpadne embalaže v zbirnih centrih
Šest centrov v Združenju centrov za ravnanje z odpadki Slovenije ima trenutno na svojih dvoriščih še okoli 3800 ton nakopičene odpadne embalaže. Najhujše je stanje v Ljubljani, kjer je še vedno nakopičenih skoraj 2500 ton. "To je občutno preveč, da bi lahko rekli, da je ta sistem vzdržen," je poudaril Kramžar.

Po vseh pritiskih na družbe za ravnanje z odpadno embalažo so te sicer začele odvažati odpadke, a količina na zalogi se po njegovi oceni vsaj v Ljubljani še ni začela zmanjševati oz. se je celo nekoliko povečala.

Nezavidljiv položaj zbirnih centrov
Kramžar je opozoril še, da centri za ravnanje z odpadki nimajo možnosti stanje rešiti na zakonit način. Če bi skušali te odpadke predati drugim, kar bi seveda morali plačati in račun izstaviti svojim uporabnikom, bi bilo to nezakonito, je navedel pridobljeno pravno mnenje. Nezakonito je tudi skladiščenje v sedanji obliki, nezakonito bi bilo, če bi skušali zmanjšati ločeno zbiranje in pripad na ta odpad. "Med vsemi deležniki v tej zgodbi smo mi ta trenutek v najbolj nezavidljivi situaciji," je ocenil položaj centrov za ravnanje z odpadki.

Da skladiščenje ni v skladu z zakonodajo, po besedah Kramžarja ugotavljajo tudi inšpekcije, ki pri njih redno opravljajo preglede. Lani so jim za to izdali tudi kazen, letos še ne.

Intersoh zavrača navedbe ministrice
V podjetju Interseroh poudarjajo, da v celoti upoštevajo zakonske določbe in prevzemajo takšne količine mešane odpadne embalaže, kot jim velevata veljavna zakonodaja in izdano okoljevarstveno dovoljenje. "Viški odpadne embalaže zato ne nastajajo zaradi družbe Interseroh," so zapisali v odzivu po današnji izjavi okoljske ministrice.

"V družbi za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh v celoti upoštevamo zakonske določbe in prevzemamo takšne količine mešane odpadne embalaže, kot nam velevata veljavna zakonodaja in izdano okoljevarstveno dovoljenje. To pomeni prevzemanje takšne količine mešane odpadne embalaže, kot jo povzročijo in dajo na trg naši zavezanci," so zapisali v podjetju.

V skladu z zakonom in izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem nameravajo delovati tudi v prihodnje. "Viški odpadne embalaže zato ne nastajajo zaradi družbe Interseroh, temveč je izvor težave treba iskati drugje, med drugim tudi v administrativni meji 15 ton za obveznosti poročanja, ravnanja in financiranja ustreznega ravnanja z odpadno embalažo," so še poudarili.

Z nezakonitimi inšpekcijskimi odločbami pa se je družbi Interseroh in posledično njenim zavezancem nezakonito naložilo, da poskrbijo tudi za ravnanje s tisto mešano odpadno embalažo, ki je niso povzročili. To je v praksi pomenilo, da je bil Interseroh v letu 2016 primoran pobrati 68 odstotkov več mešane odpadne embalaže, kot so jo na trg dali njegovi zavezanci, v letu 2017 pa je bil ta delež presežen za 100 odstotkov, so poudarili. Zaradi nezakonitega ravnanja inšpektorata je Interseroh utrpel gospodarsko škodo, zato bo zoper državo vložil odškodninsko tožbo.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
Fritz.si
# 16.07.2018 ob 21:50
A tile iz upravnega sodišča nimajo enega šefa, ki bi jim razložil, da gre za javni interes in nujno zadevo, ki jo morajo rešiti TAKOJ!?
samogledam
# 17.07.2018 ob 17:30
zacnite zidat sežigalnice za smeti, ki bodo ogrevale radiatorje in vodo ljudem...
rogla1
# 16.07.2018 ob 21:54
Je se okoli 3800 ton embalaze...kaksen naslov........kot da se jo odvaza...nimam besed drzava itak ne naredi nic...lahko le cakamo na nove pozare..to je ocitno edina resitev

Odgovarja itak nobeden
presenečen
# 17.07.2018 ob 22:22
Zanimivo da nihče ne predlaga kakšnih konkrektnih predlogov:

-kupujmo ustekleničene tekočine, praške v kartonu, rinfuzo hrano..
-vsaka občina naj uvede začasne deponije embalaže in prebiranje najbolj kvalitetne embalaže..
-vsaka občina naj zgradi stiskalnice za zmanjšanje volumna..
-gradnja sežigalnice
..

Dajmo bit proaktivni vsi!
samogledam
# 19.07.2018 ob 06:56
mene jezi, da zakon od mene zahteva, da ločujem odpadke po zabojnikih za smeti...potem pa po TV gledam, kako so smeti ponovno zmešane na kupih po zemljiščih, namesto da bi jih takoj sežgali. Mene znajo kaznovat, sebe ne.
HOR
# 19.07.2018 ob 14:13
Skratka, najprej v Ljubljani nujno potrebujemo moderno sežigalnico odpadkov v funkciji toplarne (po vzoru na dunajsko), ki onesnažuje precej pod dovoljenimi mejami in manj, kot kakšna klasična toplarna...
klik...
HOR
# 19.07.2018 ob 14:05
Trajnostni eko nateg Slovenije se nadaljuje...
slovenka333
# 17.07.2018 ob 18:52
Pa dajte no v taki napredni dobi ko smo, tehnologija na višku.. dejte že poštudirat kako se bodo odpadki učinkovito reciklirali. To nam bi vsem mogla bit prioriteta.. pa ne nogomet in ostalo sranje. Očitno mora res prit do ene velike katastrofe, da se bomo orang zbudili, pa ne samo na lokalni ravni. In povrhu še ameriški cepec me verjame v podnebne spremembe.
galoper
# 07.08.2018 ob 10:02
Ko ministrica ugiba z izjavo: "...pri tem nas bodo verjetno podprli..." , je to podobno srečolovu, namesto strokovnim odločitvam.
Kazalo