Onesnaževanje
Telefoni
Električni aparati in baterije vsebujejo težke kovine in so v primeru nepravilnega ravnanja za okolje zelo nevarni, po drugi strani pa so to surovine, iz katerih lahko naredimo nove proizvode in s tem ohranimo naravne vire. Foto: BoBo
V te zabojnike odložimo vso električno elektronsko opremo takšnih dimenzij, da jo je lahko spravimo v zabojnik - mali aparati, sušilniki za lase, sesalci, računalniška oprema, električna orodja, električne igrače. Vanje ne sodijo sijalke, televizorji, monitorji. Foto: RTV SLO
       Sijalke vsebujejo zaradi funkcionalnega delovanja tudi manjšo količino živega srebra. Ta je za okolje in zdravje ljudi nevarna, zato je ravnanje z odpadnimi sijalkami še posebej pomembno. Pri oddajanju teh odpadkov poskrbimo, da se ne razbijejo. Če se nam to zgodi doma, prostor prezračimo, previdno pospravimo razbite dele sijalke in prašni del v zaprt kozarec ter odpadek odnesemo v zbiralnico nevarnih odpadkov pri izvajalcu javne službe. Pazimo, da pri tem ne vdihujemo prahu iz razbite sijalke. Poudaril bi še, da pri čiščenju oziroma odstranjevanju razbitih sijalk ne uporabljamo sesalca.       
 Emil Šehič, direktor družbe ZEOS
Odpadni gospodinjski aparati
Zakonska regulativa na področju ekonačrtovanja izdelkov že obstaja. Vsekakor morajo razvojniki novih izdelkov spoštovati določene normative, hkrati pa je vedno več do okolja prijaznih izdelkov. To potrošniki danes prepoznavajo in pričakujejo, pravi Šehič. Foto: BoBo
       Na splošno je odnos do okolja boljši, vedno več odpadkov se ločeno zbira, divjih deponij in odlagališč je manj, kakovost ločevanja je boljša. Ker želimo, da se stopnja ozaveščenosti prebivalcev povečuje tudi v prihodnje, so projekti in kampanje ozaveščanja za nas ena od pomembnejših nalog. Vključujemo različne ciljne skupine, še posebej pa je poudarek na mlajši generaciji, ki mora sprejeti in spoštovati te okoljske navade.       
 Emil Šehič

Dodaj v

Na leto vsak pridela 6 kilogramov e-odpadkov. Nujno je pravilno odlaganje.

Večji del se lahko reciklira in znova uporabi
15. december 2017 ob 06:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

V povprečju je vsak prebivalec sveta lani ustvaril 6,1 kilograma e-odpadkov, med kar sodijo različne elektronske naprave. Količina teh odpadkov se v Evropi veča trikrat hitreje kot vse druge kategorije odpadkov. Slovenija ni izjema, jih pa vedno bolje recikliramo.

Na svetu se je leta 2016 ustvarilo toliko e-odpadkov, kamor umeščamo vse od dotrajanih hladilnikov, televizij, solarnih panelov, mobilnih telefonov in računalnikov, da bi z njimi lahko napolnili več kot 1,2 milijona tovornjakov. Z njimi bi lahko zapolnili kolono od New Yorka do Bangkoka in nazaj. E-odpadki pa se bodo v prihodnje še bolj kopičili. V dveh letih (med 2014 in 2016) se je na primer njihova teža povečala za osem odstotkov, na 44,7 megatone, je zapisano v poročilu Univerze Združenih narodov.

Največ e-odpadkov na prebivalca so lani ustvarili v Avstraliji in na Novi Zelandiji (17,3 kilograma), le šest odstotkov so jih reciklirali. Sledili so Evropejci s 16,6 kilograma elektronskih odpadkov, vendar pa so reciklirali 33 odstotkov. Najmanj odpadkov ustvarijo v Afriki - v povprečju 1,9 kilograma na prebivalca - koliko se jih reciklira, pa ne vemo.

Na trgu vsako leto 30.000 ton e-opreme
In kako je v Sloveniji? V letu 2016 je na slovenski trg prišlo več kot 30.000 ton e-opreme, kar 60 odstotkov predstavljajo veliki gospodinjski aparati, kot so pralni in pomivalni aparati, štedilniki, hladilniki. Številčno pa je vedno več izdelkov splošne porabe, zabavne elektronike, električnega orodja, informacijske opreme, razsvetljave, elektronskih igrač, telefonov. Če so včasih ljudje nove naprave kupili, ko so se stare pokvarile, se zdaj veliko naprav zamenja zaradi ponudbe naprednejših izdelkov, s tem pa se ustvari tudi veliko več odpadnega materiala.

Pomembno je pravilno odlaganje
Odsluženih aparatov pa ne smemo odvreči kamor koli - ne spadajo med navadne komunalne odpadke, tudi med kosovni odvoz ne. Zanje so namenjena posebna mesta - pri prodajalcu opreme, na odlagališčih, vedno več pa je tudi namenskih zabojnikov. Zanje najbolj množično skrbi družba ZEOS, ki so jo kot neprofitno skupno shemo ravnanja z e-odpadki ustanovili reprezentativni proizvajalci e-opreme, tesno pa sodeluje tudi z ministrstvom za okolje in Evropsko unijo.

"V 12 letih našega delovanja smo postavili več kot 1.500 zabojnikov, v trgovine pa zbiralnike za ločeno zbiranje sijalk, baterij in male e-opreme. Hkrati pa smo v letu 2016 in 2017 začeli postavljati ulične zbiralnike za e-odpadke. Teh smo do zdaj postavili 660. S tem potrošniku omogočamo čim bolj enostavno in prikladno oddajanje e-odpadkov in hkrati zmanjšujemo količino nepravilno ločenih e-odpadkov," pojasnjuje Emil Šehič, direktor družbe ZEOS in vodja projekta Life - gospodarjenje z e-odpadki.

Po njihovih izkušnjah je ozaveščenost ljudi in odnos do odpadkov bistveno boljši kot v preteklosti, vedno več odpadkov se zbira ločeno, manj je divjih odlagališč. Če smo v Sloveniji leta 2012 zbrali 4 kilograme e-odpadkov na prebivalca letno, je zbrana količina e-odpadkov v letu 2016 znašala že 6 kilogramov na prebivalca. "Razloge za rast zbranih količin pripisujemo ne le večji potrošnji, ampak predvsem večji ozaveščenosti javnosti," pravi Šehič. Te številke sicer predstavljajo, da zberemo 40 odstotkov vseh e-odpadkov. Cilj Evropske unije pa je, da jih do leta 2020 zberemo vsaj 65 odstotkov. Glede na hitro rast porabe bo torej po Šehičevih predvidevanjih treba zbrane količine povečati za več kot 50 odstotkov.

Kako ravnati odgovorno do okolja in družbe?
1. Pred nakupom razmislimo, ali res potrebujemo novo e-napravo.
2. Še delujočo staro e-napravo podarimo.
3. Odsluženo e-napravo oddamo na ustreznih mestih:
- na prodajnem mestu, ko kupujemo novo električno in elektronsko opremo (če gre za enakovreden izdelek),
- v zbirnih centrih izvajalcev lokalnih javnih služb, ki skrbijo za komunalne odpadke in
- v zbiralnicah proizvajalcev in podjetij, ki zbirajo električno in elektronsko opremo.
(Zveza potrošnikov Slovenije)


Večji del se reciklira in znova uporabi

Lastnost teh odpadkov je tudi, da se jih da zelo dobro reciklirati in ponovno uporabiti v proizvodnji. V povprečju namreč lahko obdelajo in predelajo več kot 90 odstotkov zbranega materiala. "Komponente in sestavni deli e-odpadkov so namreč kovine, plastični materiali, steklo - in ti materiali se v večini primerov ponovno vračajo v proizvodne procese za nove proizvode. V zadnjem času je izziv predvsem plastika, saj se v e-opremi nahajajo polizdelki, ki so različne plastike, različne barve. V ta namen se razvijajo novi tehnološki postopki ločevanja različnih plastik ter novi postopki recikliranja. Tisti del, ki se nanaša na nevarne komponente, pa se odstranjuje s sežiganjem ali nadzorovanim deponiranjem," postopke ravnanja z e-odpadki opisuje Šehić.

Ti procesi delno potekajo pri nas, delno pa v tujini - predvsem v Avstriji, Nemčiji in Italiji. V tujino tako odpeljejo predvsem hladilnike in zamrzovalnike ter odpadne sijalke, pri nas pa demontirajo, dajo v razgradnjo ali delno obdelajo velike in male gospodinjske aparate ter TV-aparate in monitorje. "Ker se s stroški ravnanja z e-odpadki neposredno bremenijo proizvajalci e-opreme (t.i. razširjena odgovornost proizvajalcev), so ti še posebej pozorni, da uporabljajo reciklabilne materiale, čim manj nevarnih komponent in do demontaže prijazne izdelke."

Naložbe v krožno gospodarstvo
Za res učinkovito ravnanje z e-odpadki je po Šehičevih besedah treba zagotoviti tehnološke naložbe, da bi celotno obdelavo lahko izvajali v Sloveniji. S tem bi zmanjševali negativni vpliv transporta na okolje, ustvarjali nova delovna mesta in zagotovili dodatno uporabo sekundarnih surovin pri nas. Ravnanje z odpadki je namreč tudi dejavnost, ki ustvarja dodano vrednost, hkrati pa je še posebej pomembno za ustvarjanje krožnega gospodarstva.

Vir: ZEOS

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
rabelj
# 15.12.2017 ob 08:17
Če bi ljudje v trgovini plačevali poštene cene v katerih bi bil tudi vštet okoljski davek, pošteno plačilo delavcev, pošteno pridobivanje surovin... potem nobena majička v NewYorkeryu (in podobnih butikih) nebi bila po 10€, noben hamburger nebi bil samo 1€ in nikoli nebi mogli dobiti mobitela gratis ob naročniškem paketu. Avti pa bi bili luksuz najbogatejših a zaradi izredno visokih cen nafte uporabljeni le za nedeljske izlete. Je pa res da bit te najbrž avtobus in vlak pripeljala kadarkoli kamorkoli.

Tako pa s tem zlaganim kapitalzmom ki ga furamo večino naših težav prelagamo na tretji svet in naše potomce:
- nelegalne rudnike redkih kovin ki jih vodijo teroristične skupine v afriki
- za celo Evropo velik otok plastike v oceanih
-sužnjelastniško delo v Bangladešu
-izginjanje Indonezije zaradi palmovega olja
-izsušitev Čadskega jezera zaradi bomboaža
-izsušitev Amazonke in uničenje že 40% pragozda zaradi soje, koruze...
-orkanski veter po Gorenjski
-vojne na Bljižnem Vzhodu in "ekonomski migranti"
-......

Vse na tem svetu je povezano in trenutno vse hodi nekam navzdol. Če ne bomo začeli vsaj starih telefonov reciklirat ne bomo niti miselnega preskoka med neumno rajo dosegli, da bi bilo nekoč v prihodnje bolje. (preden v mukah in vojni izumremo).

Odločitev je naša.
eos
# 15.12.2017 ob 08:29
Nihče pa ne omeni bistvo vsega problema. Namreč kvaliteta izdelave in sestavnih materialov je čedalje slabša. Vse z namenom večje potrošnje. Torej nismo mi krivi, če je čedalje več odpadkov tehnično-gospodinjske narave. Zakaj je telefon po 2-3 letih za v "koš"? Zakaj hladilnika, pralnega ali pomivalnega stroja ob vsaki malo večji okvari ni več smiselno popravljati? Odgovore vedo samo proizvajalci in vodstvo, ki narekuje delo razvojnim inženirjem, da so aparati oh in sploh samo za čas garancije, potem pa kot da bi jih sprogramirali na veliko crkujejo.
Včasih 15 let za hladilnik ni bilo nič. Danes pa s kupom nepotrebne elektronike imaš srečo, če deluje več kot 5 let.
Flegica
# 15.12.2017 ob 07:18
Resnico o reciklaži e odpadkov ne rahlo drugačna kot je predstsvljena v članku-večina odpadkov se odpelje v države trdtjega sveta in se tam v katastrofalnih pogojih razstavi in "reciklira" posledica pa je obupno onesnaženje okolja s režkimi kovinani in drugimi strupenimi snovmi. Lep primer take države je Gana. Tko da sori samo to je zavajanje zljudi s to kvazi reciklažo e odpadkov!!!
mihaing
# 15.12.2017 ob 07:28
Mene zanima, ko že tako promovirate okoljske težave in z tem povezane komercialne aktivnosti na prodaji električnih vozil, kje se bodo vsi dosedanji avtomobili receklirali? Mobitel ni niti za en števec v avtomobilu...
luckyss
# 15.12.2017 ob 07:02
V tujino vozimo na razgradnjo zamrzovalnike in hladilnike...
Kot da bi iz Kopra vozili sardele v Maribor, da jih tam zamrznejo..
Res Butale...
Se strinjam z zgornjim komentarjem..
Enakost za vse
# 15.12.2017 ob 11:05
V povprečju je vsak prebivalec sveta lani ustvaril 6,1 kilograma e-odpadkov,

Ja, pa 7,5 kg hrane namesec vrže stran, pa kav pa jest vem kaj še gre v smeti povprečno? A bi lahko enkrat povedali, kdo je tisti, ki odvrže 100 kg e-odpadkov letno, da lahko VSI na svetu dobijo po 6,1 kg teh odpadkov na glavo.
Krimsky
# 15.12.2017 ob 08:19
Tega pa trgi, ki znajo z nevidno roko sicer pošlihtati vse ...
~
... začuda (še) ne znajo.

Zato moramo 'organizirati' in trkati na vest potrošnikov. Kar običajno pade na pleča podhranjene države, ker nekateri proizvajalci elektronske krame sploh ne plačujejo več davkov ...

Trgi so res učinkoviti pri prodaji, prenašanju profita na koralne grebene, z odpadki pa naj se bavi država. Da lahko vsak dan posebej dokazujejo, kako neučinkovita je.

Neoliberalna 'rešitev' je na dlani: privat države
lojze47
# 15.12.2017 ob 09:57
Problem so tudi LED sijalke. Na embalaži piše rok trajanja 15 let ali 15.000 ur (minimalno, gre tudi do 50.000 ur !!) crkne pa pe treh do šestih mesecih. Gre za čisto prevaro. S tem bi se morala malo pozabavati Zveza potrošnikov. Meni stara nitna žarnica gori že deset let in, ko bo pregorela ne bo onesnaževala okolja.
NoFuture
# 15.12.2017 ob 09:17
Kaj se nam spet obetajo nove podražitve ?
Krimsky
# 15.12.2017 ob 09:16
@ eos
Lepo si opisal načrtno zastaranje izdelkov ...
~
... ni pa to bistvo, to je zgolj eden vidikov neodgovornega ravnanja s planetom.

Bistvo je v tem, da žal nimamo nikogar, ki bi se lahko postavil po robu 'vsemogočnim trgom', ki bodo, če jim to dopustimo, prekrili Zemljo z odpadki.
V sedanjih razmerah noben proizvajalec ne more proizvajati artikla za 20 let, ker bi propadel. Bo pa to nekoč neizogibno, ampak šele takrat, ko nam bo (umazana) voda že pošteno tekla v grlo.

Do takrat pa bomo tumbali lajno: "Trgi to zahtevajo ..."
qayxc
# 15.12.2017 ob 07:47
Mene ne pa zanima, koliko me bo to stalo, že sedaj za štiričlansko družino plačujem skoraj 30€ na mesec, plače pa vemo kašne so.
PikiMiki
# 15.12.2017 ob 12:38
Vlade bi morale sprejeti zakon obvezne garancije min 7let, na gospodinjske aparate pa vsaj 15let in bi se zmanjšala količina odpadkov. Ker trenutno vsako stvar šravfam po parih letih.
fiston
# 15.12.2017 ob 11:22
@eos Zakaj je telefon po 2-3 letih za v "koš"? Zakaj hladilnika, pralnega ali pomivalnega stroja ob vsaki malo večji okvari ni več smiselno popravljati?

No eni telefone menjajo kot gate, tako da je še 2-3 leta preveč. Ne vem koliko bi bilo potem smiselno da bi bili kvalitetni in dražji.
Hladilnika, pralnega ali pomivalnega stroja pa recimo televizorja..., pa ni smiselno popravljati ob malo večji napaki, ker je pač material poceni, dela se po tekočem traku.
Postalo pa je drago delo, pa vedno več je stvari ko so med seboj povezane.

Če gledaš računalnik recimo, ko je dosti poznana stvar. Recimo poglej matično ploščo, kaj so že vse obesili nanjo. E zdaj karkoli od tega ti crkne, lahko samo menjaš ploščo, no pa da je računalnik malo starejši, se pa ne splača več.
trac
# 15.12.2017 ob 10:31
Še ena posledica pretiranega potrošništva.
Alex8
# 15.12.2017 ob 09:56
Prej je bilo pri zarnicah steklo pa pleh pa volfram. Zdaj pa strupeno vse!
Za usb kljuc dobis se plastike za tv zapakirat ipd...
slovenkaaaa
# 15.12.2017 ob 22:23
Zakaj hladilnika, pralnega ali pomivalnega stroja ob vsaki malo večji okvari ni več smiselno popravljati?

Zato pa se uveljavlja access-based consumption - kjer ti pralni stroj dobavijo v najem in plačaš po pranju. Potem je pa v interesu proizvajalca, da ti tak stroj čim dlje dela. EU že dela na tem, da se določijo standardi trajnejše rabe proizvodov, tako da se bo klump proizvode finančno kaznovalo...
HOR
# 15.12.2017 ob 13:21
Predlagam sprejem zakona, da se pri popravilih določenih stvari odpravi davek na storitev in preračun, če se mogoče katera storitev popravila ali ponovne uporabe oziroma "upcycling-a splača subvencionirati (z ozirom na prihranek materijala in energije v korist dela/zaposlitve) po vzoru na subvencioniranj URE in OVE...

Za začetk se recimo odpravi davek na storitev popravila čevljev in koles, oziroma se dodatno subvencionira...
primos
# 15.12.2017 ob 11:56
Generacija
Koliko mobitelov moras reciklirat za 1 kg zlata?
Zadnjic v enem dokumentarcu so rekli da 1 milijon mobilnikov, za 1 kg zlata

V starih napravah je bilo vec teh dragih kovin kot v novejsih
primos
# 15.12.2017 ob 11:53
Enakost za vse

Res se slisi 100kg ogromno, v resnici pa se da zelo hitro priti do te stevilke. Imas doma kak star Sony tv pa ima 60kg. Zraven dodaj se odsluzen stedilnik pa si na 100. Morda se 15 let star PC in si na 110 kg.
Ker je ravno zima pa moras zamenjati na avtu se akumulator ...

Seveda nimas tega vsako leto, se pa da v druzinah ce pride do kaksnega ciscenja do velikih kilaz.
Koliko taksnih in drugacnih odpadko se nabira po kleteh, garazah in podstresjih
generacija56
# 15.12.2017 ob 11:52
Članek vas zavaja.
Tako, kot to počne država, mediji!
Odpadki, ki NISO samo odpadki, so kovine, vredne denarja.
Mediji v službi skorumpiranih politikov pa vam lažejo!
Vse, od telefonov, do sijalk vsebujejo dragocene kovine v mnogo bolj koncentrirani obliki, kot jih industrija najde v naravi.
V telefonih, računalnikih, zlato, v sijalkah živo srebro.
S tem, da vas prepričujejo, da občutite krivdo, samo podpirate krajo!
Sedaj z občutkom krivice skoraj prosite državo, da odvzame od vas te dragocenosti...
Neverjetno....
Pa ne mešajmo plastike v to. V Pacifiku pluje oblak plastičnih izdelkov velik, kot velika država, tistega pa resnično nihče noče...
mertseger
# 15.12.2017 ob 09:16
Jaz sem jih v zadnjih 3 letih pridelal 1 kg. 1 telefon in wifi slušalke.
kingeston
# 19.12.2017 ob 09:53
Članek vas zavaja.
Tako, kot to počne država, mediji!
Odpadki, ki NISO samo odpadki, so kovine, vredne denarja.
Mediji v službi skorumpiranih politikov pa vam lažejo!
Vse, od telefonov, do sijalk vsebujejo dragocene kovine v mnogo bolj koncentrirani obliki, kot jih industrija najde v naravi.
V telefonih, računalnikih, zlato, v sijalkah živo srebro.
S tem, da vas prepričujejo, da občutite krivdo, samo podpirate krajo!
Sedaj z občutkom krivice skoraj prosite državo, da odvzame od vas te dragocenosti...
Neverjetno....


točno tako.
taki članki so povod da se ovce obremeni z novimi davki, drugje pa z velikimi profiti služijo zaradi reciklaže in vlečejo profit od prodaje surovin in še davke od državljanov; skratka dvojni denar.

ampak to je možno samo pri ovcah
pietetnik
# 16.12.2017 ob 19:10
In kje je seznam teh e-odpadnih zabojnikov?!!

Še za Humanine zabojnike, ki so vse bolj redki in sprejemajo cunje, se ne ve, kje so!

Pa se pejmo ekologijo!
primos
# 16.12.2017 ob 16:03
Generacija
Koliko pa je cena 1kg maticnih plosc iz prenosnikov
Koliko tehta 1 maticna
Koliksni so stroski da se to zlato prodobi

To kar ti pises, potem so vse firme oz lastniki ki se ukvarjajo z odpadki multimilijonarji

Kje pa se so vsi ostali materiali ki se dobijo pri reciklazi e odpadkov
anny22
# 15.12.2017 ob 14:08
Računalnike in dele zbirajo pri Duhu časa in Vezje.

Res potrebujemo več zbiralnikov na terenu za manjše kose elektronice in en pošten zemljevid...če imaš hladilnik ali star televizor, ga je tako ali tako treba peljat na kosovni odpad.
generacija56
# 15.12.2017 ob 12:12
Še za laike.
Toz ( troy ounce ) je 31 gramov!
generacija56
# 15.12.2017 ob 12:00
Za laike: V toni zlate rude je 10 - 40 gramov zlata.

How much gold is in a smartphone?

Magann: In very rough numbers, there are 10 troy ounces of gold (or about three-fifths of a pound) per ton of smartphones. Ten thousand phones weigh one ton. [With gold selling for about $1,580 per ounce, that would yield $15,800.]
How about a laptop?

Magann: Two hundred laptops would yield five troy ounces of gold.

To, kar propagirajo mediji, je kraja ob belem dnevu!
interista93
# 15.12.2017 ob 11:38
Po drugi strani pa švedska vlaga v to, da se čimveč stvari popravi
AliREs
# 15.12.2017 ob 11:15
@Krimsky

" 'vsemogočnim trgom', ki bodo, če jim to dopustimo, prekrili Zemljo z odpadki. "

Vsemogočni trg smo mi potrošniki. Potrebno se je malo zazretitudi vase. Mi kupujemo na tone nepotrebnih stvari. Potrebujemo najnovejši telefon, ki ima vedno polno baterijo, kup oblačil po zadnji modi, naši otroci kup igrač s katerimi se ne igrajo, .... Potrebno bo močno zmanjšati potrošnjo.

Seveda pa nam pri onesnaževanju pomagajo tudi proizvajalci stvari in želja, ko nas prepričujejo kaj vse potrebujemo in brez česa se ne da več ziveti.... in vse to zavijejo v velike količine embalaže.
Bivši uporabnik
# 15.12.2017 ob 10:43
zbiralniki za žarnice so narejeni prav tako, da se žarnica mora razbiti, ko jo odvržemo noter.
Nha Trang
# 15.12.2017 ob 08:20
Neverjetno. e-izdelki so ja tako fensi in okolju prijazni. Nič ne onesnažujejo...
galoper
# 25.12.2017 ob 17:15
Je Nokia E72 tako kvaliteten, da ne najdem odvrženega ohišja?
kingeston
# 19.12.2017 ob 09:50
v nemčiji iz procesorjev odstranjujejo zlato in ga prodajajo.

toliko o 'odpadkih'...
Herby89
# 18.12.2017 ob 17:40
elektronsko opremo se več ali manj "reciklira" na zahodnih obalah afrike.....
GORILA
# 15.12.2017 ob 09:40
@rabelj
-orkanski veter po Gorenjski

...ene dva smo imeli tudi že v času socialkomunizma...
SF0100
# 15.12.2017 ob 08:55
jaz ne...

imam sto let star telefon, comp in tv

MITJA VILAR
# 17.12.2017 ob 00:27
Problem stopnje funkcionalne pismenosti novinarjev in urednikov so trditve, ki izhajajo iz nelogičnih statistik. Vzameš tone e odpadkov in število prebivalcev, pa dobiš 6 kg na glavo. KOliko od tega so dala podjetja? 60%. KOličina porabljenega čistega alkohola na glavo mislim da je 12,5 litra na leto. Čistega. 98%. KOliko od tega ga porabi industrija, ne vedo. IZjemno nevarna uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, Ne nepravilna upoaba ampka uporaba. KOliko nesreč se je lani zgodilo za to? NIti ena. Vir: AVP. Manipulacija s podatki manj razgledane ljudi prepriča.Poslanec Grims: izjemno nevari so indoktrinirani muslimanski otroci. KOliko mrtvih zato v Lso v 25 letih? NObede. KOliko na tirih, kjer je sds preprečil uvedbo repšitev za 80% zmanjšanje nesreč? v zadnje pol leta 10. Najmlajša 12 letna deklica.
Zmerni
# 15.12.2017 ob 11:23
Lojze47: Problem so tudi LED sijalke. Na embalaži piše rok trajanja 15 let ali 15.000 ur (minimalno, gre tudi do 50.000 ur !!) crkne pa pe treh do šestih mesecih. Gre za čisto prevaro. S tem bi se morala malo pozabavati Zveza potrošnikov. Meni stara nitna žarnica gori že deset let in, ko bo pregorela ne bo onesnaževala okolja.

Deklaririana doba trajanja sijalk je v idealnih pogojih, ko trajno gori pod posebnimi pogoji pri idealni temperaturi, kar je praktično nemogoče v realnem življenju.
Kazalo