Onesnaževanje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 6 glasov Ocenite to novico!
Lesni peleti
Peleti spadajo med obnovljive vire energije, ki s kurjenjem v ozračje ne sproščajo dodatnega ogljikovega dioksida; le tistega, ki že obstaja v življenjskem krogu. Fosilna goriva sproščajo CO2, ki je sicer ujet pod površjem. Foto: Pixabay
VIDEO
ZPS tokrat preverjal kako...

Dodaj v

ZPS: S kakovostnimi lesnimi peleti je ogrevanje varčno

Vsakoletno testiranje lesnih peletov
7. september 2017 ob 15:21
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Kakovost lesnih peletov, ki kot obnovljiv vir energije predstavljajo alternativo sistemom ogrevanja na kurilno olje, se je po slabših rezultatih testiranja izpred dveh let vendarle izboljšala, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Letošnji izidi preizkušanja lesnih peletov so spodbudni in primerljivi z najbolj razvitimi trgi, so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Med 25 vzorci namreč niti eden ni bil neustrezen, več kot polovica pa se jih je uvrstila v najvišji kakovostni razred. Štirje vzorci so sicer dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat, a še vedno niso bili neustrezni.

"Po testu lesnih peletov smo lahko letos prvič res zadovoljni, saj se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino. Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokončno ureditev trga, kar bomo seveda preverili na prihodnjih testih," je ob predstavitvi dejal Boštjan Okorn iz ZPS-ja.

Test so izvedli v okviru projekta Čisti peleti, ki ga sofinancira Eko sklad. Za podporo neodvisnega testa lesnih peletov so se po besedah direktorja Hinka Šolinca odločili, ker se zavedajo, da se lahko optimalni prihranki energije in zmanjšanje onesnaževanja zraka dosežejo le ob uporabi kakovostnega kuriva. Pri tem pa sta po njegovem prepričanju ključna pravilno označevanje lesnih peletov in dobra informiranost potrošnikov.

Zaradi premika na bolje bo zdaj po oceni ZPS-ja potrošnika nekoliko lažje napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. "Gre namreč za surovino, ki bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila večjo vlogo - vsaj takšno, kot jo ima Avstriji in Skandinaviji," so poudarili.

Izbira kurilne naprave
Ob tem so opozorili, da so za preboj potrebne tudi kakovostne peči in ustrezno nastavljen sistem gorenja ter odvoda plinov. "Če torej želimo, da ogrevanje s peleti ne bo prijazno samo do družinskega proračuna, ampak tudi do okolja, izberimo kurilno napravo, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti," so pozvali. Kakršne koli predelane peči se po njihovih navedbah ne obnesejo.

Za dobro zgorevanje mora biti kurilna naprava vgrajena v skladu s proizvajalčevimi navodili oziroma predpisi. To med drugim pomeni, da jo postavimo v primeren prostor, kjer je zagotovljen zanesljiv, neoviran in konstanten dovod zgorevalnega zraka ter odvod dimnih plinov. Ko je naprava vgrajena, je treba obvezno opraviti prvi dimnikarski pregled, da bo ogrevanje zares varno in tudi varčno, pa mora uporabnik še poskrbeti za redno vzdrževanje kurilne naprave, so pojasnili na ZPS-ju.

Pri nakupu lesnih peletov naj cena ne bo glavno merilo, svetujejo. Potrošnike tako spodbujajo, da pri nakupu upoštevajo rezultate testa, ki so prosto dostopni na njihovih spletnih straneh ali v njihovi septembrski številki revije ZPStest.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
sbrozic1
# 07.09.2017 ob 15:58
Na sliki so briketi ne peleti :)
janipapillon
# 07.09.2017 ob 17:12
Navaden štedilnik na drva: NOx emission 59,0 mg/MJ,
kamin na pelete od iste firme 92,0 mg/MJ.
Ko sem pred kakimi 10 leti na sejmu v tujini videl koliko strojne masti je treba dodat preši za pelete ...
Drva za štedilnik posušimo v naravi, pelete se ne proizvajajo le iz pametno (trajnostno) selekcioniranih odpadkov, trošimo energijo za sušenje, transport
HOR
# 07.09.2017 ob 22:38
MMC:"....Peleti spadajo med obnovljive vire energije, ki s kurjenjem v ozračje ne sproščajo dodatnega ogljikovega dioksida; le tistega, ki že obstaja v življenjskem krogu. Fosilna goriva sproščajo CO2, ki je sicer ujet pod površjem..."

Od zgoraj navedenega popolnoma drzi le to, da peleti spadajo med obnovljive vire energije in da fosilna goriva sproscajo CO2, ki je ujet pod povrsjem. Vendar na primer premog, kot fosilno gorivo ni nic drugega, kot drevo, ki je bilo odstranjeno iz zivljenskega kroga na povrsini Zemlje in konzervirano pod povrsino. Ko ga izkopljemo in sezgemo vrnemo CO2 v zivljenski krog na povrsini. Kaksne posledice ali ne pa taksna raba fosiliziranih dreves ima pa je druga zgodba.

Edini lesni peleti, ki v ozracju ne povecajo CO2 pa so peleti iz odmrle lesne biomase. Peleti, ki se pridobijo iz zdravih dreves pa visajo CO2 v zraku, saj se prekine zivljenski krog in namesto, da bi drevo crpalo CO2 iz zraka in ga se naprej skladiscilo, se z skurjenjem ves CO2 odda v zrak, novo nadomestnomdrevo pa se me pocrpa toliko CO2 zato se CO2 v zraku povisa za to razliko in za razliko. Ce pa ni nadomestnega drevesa ( pogozdovanja pa se bolj). Vsako posekano crevo poveca CO2 v zraku za tisto kolicino katero bi skladiscilo, kot neposekano ali za tisto kolicino CO2, ki je razlika med mansim skladiscenjem CO2, ki ga nekaj casa skladisci nasledno nadomestno drevo, ki skladisci manj dokler ne doseze polno zajem CO2 posekanega drevesa.
Dodatno pa za isto kolicino energije les pri sezigu emitira 2 x vec CO2, kot premog.

Dodatno se pri pridelavi in prevozu peletov porablja fosilna energija in sprosca dodaten CO2.
Ergo peleti iz neodmrlih dreves prispeavajo k povisanem CO2, vdolocenih primerih ( kurjenje neodmrlih dreves brez pogozdovanja in z ali brez dodatne devastcije gozdne povrsine pacelo bolj kot kurjenje premoga, kot je to primer z dodajanjem peletov iz oddaljenh zdravih gozdov k premogu v termoelektraranah za pridobivanje elektrike...

Skratka kurjenje peletov in lesa iz neodmrlih dreves prispeva k visji koncentraciji CO2 v zraku in zato ni CO2 nevtralno, kakor tudi vsako posekano drevo prispeva k povisanju CO2 v zraku, saj ga vec dodatno ne odjema iz zraka.

Ekologija pa taka...
sab
# 07.09.2017 ob 19:22
Baje da v lesne palete dodajajo zmlete odslužene železniške pragove. Bi bilo potrebno preveriti na Slovenskih železnicah kam prodajajo odslužene prage. S čim so pa impregnirani ti pragovi se pa ve, en sam strup.
galoper
# 08.09.2017 ob 15:40
Kurjenje lesnih peletov ima mnogo škodljivih učinkov. Odstranitev drevesa pomeni manjše črpanje CO2 iz ozračja za rast drevesa, manj izločanja kisika v ozračje, poraba kisika za gorenje, izločanje CO2 v ozračje, izločanje trdih delcev v ozračje, dolga doba za vzrast novega drevesa, sončna energija se ne porabi za rast drevesa ampak segreva tla in še vrsta manjših učinkov.
Ne nasedajte lesnim lobijem.
MZ
# 07.09.2017 ob 18:44
Pred časom so hudo propagirali kurjenje na drva in pelete...potem je prišla panika zaradi koncentracij prašnih delcev v zraku...zdaj se spet propagirajo peleti.

Saj nikoli ne veš, kaj si bodo še izmislili.
galoper
# 12.09.2017 ob 20:41
@janipapillon # 08.09.2017 ob 23:10

Logaritmus Naturalis
HOR
# 09.09.2017 ob 03:45
@janipapilon

Premoga je se ca za vsaj 200 let , ostalih fosilcev pa se vsaj za 100 let.
V nerazvitih drzavah ze za kuhanje pokurijo prevec biomase in zmanjsujejo gozd in grmicevje ter prosror za zivali. Les ni energetska resitev, le dodatek.
Kar se mene tice ga lahko mirno kurijo, samo ne izsekovat pragozdov, ostale pa sproti pogozdovat.
Kar se tice CO2 pa je to le klima alamisticni nateg, saj secnja lesa ni CO2 nevtralna. Tak je le naravno odmrli les. Je pa to obnovljiv vir, ki pa ni CO2 nevtralen.
HOR
# 09.09.2017 ob 03:37
@janipapilom

Slovenija je mala.. In seveda ni ves les za pelete iz posekanih neodmrlih dreves.
Biomasa je zdaj glavni obnovljivi vir energije v EU in seveda ni le iz industrijskih odpadkov in odmrlih dreves.
Lani se je uvozilo v EU iz Amerike 4,4 miljone ton peletov narejenih iz zdravih neodmrlih dreves iz intenzivnega sekanja gozdov, v glavnem v Anglijo za termoelektrarno...
Podobno se seka kvakiteten gozd, celo pragozd za pelete pod raznimi izgovori v Italiji, Slovaski in Poljski ter se kje. EU sucer zadnje case kao nekaj ukrepa proti temu, samo je "eko" biznis prevelik.
Ja je potrebno malo googlat za informacije, pa se potrudit za locevanje sneti od verodoastojnih info, ne pa samo kaj sam vidis. Se pa lahko tudi kdaj oci zmotijo, ne pa samo google..
LINK
http://www.businessinsider.com/europe-imports-wood-biomass-from-us-for-power-2015-12
janipapillon
# 08.09.2017 ob 23:10
galoper
Kolik je 100 letni hektarski prirastek v naših gozdovih, če "sekamo" letno 8 m3, 5 m3, 2 m3 ter nič?
janipapillon
# 08.09.2017 ob 12:12
Pelete in variacije na to tehnologijo bodo verjetno lahko vir energije tudi čez 300 let, morda tudi čez 3000 let, zato podpiram njih razvoj.
Tebe je pa briga le za 30 let?
Pa še do takrat ti v energetiki, alternativah pogonov, ... ne bi svojega € pristavil za razvoj?
Bomo že potem videli kako naprej?
janipapillon
# 08.09.2017 ob 11:09
Torej peleti, briketi JA za ogrevanje.
Razvoj teh tehnologij za prihodnost je smiselen, subvencioniranje ni potrebno, ker je tržno zanimivo, je trajnosten vir energije, ker je ciklično dovolj hitro ponovljiv.
Vendar iz suhih odpadkov v lesni industriji.
HOR
Kaj pa ti predlagaš? Premoga bo zmanjkalo. Ostalih fosilcev tudi.
janipapillon
# 08.09.2017 ob 11:03
...Skratka kurjenje peletov in lesa iz neodmrlih dreves prispeva k visji koncentraciji CO2 v zraku in zato ni CO2 nevtralno
El Toro iz prakse
HOR ga pa seveda iz GOOGLA povozi
le kdo ima tu prav
in pa
posekano drevo vec ne odvaja CO2 iz zraka, novo pa ga v tej funkciji ne nadomesti takoj in ta vmesna faza povzroca dvig CO2 v zraku,
Kmet poseka za kurjavo na hektaru 7 m3, kar se obnovi v enem letu.
GOOGL se ogreva s toplotno črpalko, za kar se skuri ekvivalent energije iz fosilcev, kar se obnovi v kolikem času?
Kaj zdej dviga CO2?
Odmrlo drevo pa v goši pustiš in del CO2 se veže v humus.
S subvencijami v podpora razvoj teh tehnologij se pa absolutno ne strinjam; peletira(briketira) naj se suh odpad iz lesne industrije, kar se izplača.
HOR
# 08.09.2017 ob 10:38
@ElTorro

Kar malo pogooglaj. Ker so zadeve subvencionirane se tako v EU, kot drugje seka zdrava drevesa ( se splaca biznis), ki niso v fazi odmiranja, za pelete in kurjavo. Najbolj znan velik primer je izsekavanje pragozda v severni Ameriki ( celo goloseki brez pogozdovanja, ker to stane...) za pridelavo peletov, ki jih potem vozijo v Anglijo, kjer jih dodajajo pri proizvodnji elektrike v termoelektrarni Drax, pri cemer proizvedejo v sestevku vec CO2, kot ce bi kurili premog....
Odpad iz lesne industrije je seveda edini smiselno porabit za kurjavo, vendar je to s stalisca CO2 samo zamnjsevanje povisanih emisij CO2 ne pa njihova odprava oziroma nevtralnost. Vsako posekano zdravo drevo povecuje CO2 v zraku tudi, ce se ne sezge in se shrani v obliki pohistva, itd, saj posekano drevo vec ne odvaja CO2 iz zraka, novo pa ga v tej funkciji ne nadomesti takoj in ta vmesna faza povzroca dvig CO2 v zraku, ce se tak les ( iz neomrlih dreves) skuri pa se bolj. Zadeva bi se naravno popravila, ce bi nehali sekat in bi se nadomestila vsa posekana drevesa in zrasla tako, da bi odvajala CO2 z isto kapaciteto, kot prej posekana... - cas vec desetletij...- ce bi pa se + dodatno pogozdovali bi slladiscili se vec CO2 v rastocem lesu...).
Globalno je zradi secnje dreves toliko vec CO2 v zraku kolikor znasajo te razlike zato nobeden posekan les ni CO2 nevtralen, je pa trajnosten , ker se naravno obnavlja.
V kolikor CO2 ni problem, potem je secnja z pogozdovanjem dobra, drugace pa ne...

Vpliv secnje na CO2 in klimo se podcenjuje na kar kazejo novejse raziskave....
ElTorro
# 08.09.2017 ob 10:02
Edini lesni peleti, ki v ozracju ne povecajo CO2 pa so peleti iz odmrle lesne biomase. Peleti, ki se pridobijo iz zdravih dreves pa visajo CO2 v zraku,

Dvomim, da obstajajo veliko peletov, ki se pridobijo iz zdravih dreves....cena bi bila najverjetneje popolnoma nekonkurenčna.
Poslovno sodelujem z enim hrvaškim podjetjem iz lesne industrije....pri "rednem" delu jim ostaja toliko odpadne biomase, da imajo svoj stroj za izdelovanje peletov....poleg tega prodajajo ogromno sekancev.
Pod črto bi bilo drevo posekano v vsakem primeru....in če ne bi bilo možnosti kurjenja sekancev/peletov/briketov bi vsa odpadna biomasa končala nekje na nekem kupu kjer bi se iz nje ravno tako sprostil ves ta CO2.

Tudi če posekamo manj kot je prirasta v gozdovih s tem ne vplivamo negativno na CO2 bilanco. Gozdovi se sami obnavljajo (zato les spada med obnovljive vire), in če posekamo eno smreko bo na njenem mestu zrasla druga, ki je drugače ne bi bilo. Glede na to, da širitev gozdov ni možna je vse, kar ne pomeni krčenja gozdov, CO2 nevtralno (s tega vidika).
xerces8
# 07.09.2017 ob 18:50
Toplotna črpalka in pika!

;-)
Kazalo