Kako je pozeba vplivala na pridelek, bo znano šele čez kakšen mesec dni. Foto: EPA
Kako je pozeba vplivala na pridelek, bo znano šele čez kakšen mesec dni. Foto: EPA
Pozeba
Primorske zadnja pozeba ni huje prizadela, a si še niso opomogli od zadnje burje, medtem ko je na žitu na severovzodu države škodila predvsem suša. Foto: EPA
Čebela
Če bo vreme v prihodnjem obdobju ugodno in bo omogočalo oploditev delov socvetij, ki so preživela bo škoda manjša. Foto: EPA

Pozeba je zelo prizadela nasade jablan in hrušk. Na hruškah je pozeblo okoli 80 odstotkov cvetov, je za MMC povedal Andrej Soršak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki "pokriva" Podravje in Pomurje. Kakšna bo škoda, bodo lahko natančno ocenili šele čez nekaj mesecev, ko bo jasno, koliko cvetov in plodov bo odpadlo.

Prizadete so hruške in jablane
"Če govorimo o jablani kot glavni in večinski sadni vrsti v Sloveniji, tako zanje kot za vse sorte, ki so imele centralni cvet odprt ali so bile na začetku cvetenja, velja, da je od 70 do 80 odstotkov cvetov poškodovanih," je dejal Soršak, ki predvideva, da bi bil lahko pridelek od 30 do 50 odstotkov manjši od pričakovanega.

Škodo so imele tudi češnje, ki so bile v času pozebe v polnem cvetu, pomrznile so marelice, ki jih je (kar se tiče nasadov) na severovzhodu države na srečo bolj malo, medtem ko za zdaj kaže, da bo pri breskvah v tem delu države škoda nekoliko manjša, je še pojasnil Soršak.

Kar se tiče zelenjave, so bile na prostem večinoma vrtnine, ki prenašajo mraz ali pa so jih pridelovalci pokrili, je povedala Miša Pušenjak, prav tako z mariborskega zavoda. Manjša škoda je pri solati, ki je nekoliko "požgana", a si bo opomogla, poškodovalo pa je tudi kapusnice, ki bodo zato manjše.

Žitu je škodila predvsem nedavna suša
Pri njivskih pridelkih je škodo imel predvsem zgodnji krompir, saj so kalčki pomrznili, kar pomeni, da ga bodo pobirali vsaj tri tedne pozneje, pri čemer bo pridelek manjši, gomolji pa drobnejši, je povedala strokovnjakinja za poljedelstvo pri mariborski zbornici Dragica Zadravec. Prizadeta je tudi oljna ogrščica, ki je že cvetela, na žitih pa poškodb ni. "Žita imajo več škode zaradi suše, saj so zasnove klasa zaradi tega manjše, kar lahko pomeni manj pridelka," je dodala.

Na Primorskem škoda odvisna od lege
Na Primorskem ima nekaj škode sadno drevje, predvsem breskve in marelice rastoče v nižjih legah, je dejal Ivan Kodrič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Škode še niso ocenili, je pa že zdaj jasno, da bodo imela drevesa, ki so bila prizadeta v nižjih delih krošnje, manj ali nič pridelka, medtem ko višji del ni bil prizadet. Posledice bodo znane čez mesec dni.

Zelenjava in vrtnine tokrat niso bile prizadete, a si na Primorskem še niso opomogle od zadnje burje, ki je posredno, zaradi razdejanih rastlinjakov, povzročila veliko škode. Zelenjava v rastlinjakih je bila takrat popolnoma uničena, tista, ki je še rasla zunaj (prezimna zelenjava, ohrovt in cvetača), pa je bila uničena 80-odstotno, je povedala Jana Bolčič iz koprskega dela zavoda.

Lepo vreme v prihajajočem obdobju bi omililo škodo
Sadno drevje je prizadeto tudi v dolenjski regiji. Jani Gačnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda je dejal, da podatke še zbirajo, in potrdil, da so mnoga socvetja sadnih drevesnih sort prizadeta. Kako zelo, bo znano poleti, zdaj pa še upajo na prijaznejše vreme, ki bo čebelam omogočilo oprašitev socvetij, ki so "preživela". Kako močno je pozeba prizadela posamezne nasade, je tudi na Dolensjkem odvisno od njihove lege. Grobe ocene bodo znane v prihodnjih dneh.