Na skupni seji parlamentarnih odborov za infrastrukturo in okolje, ki je trajala več kot tri ure, so člani odborov predstavljali predvsem svoja videnja poplavne problematike, Šestan pa jih je pozval, naj v trenutkih, ko se država spopada z novimi poplavami, pustijo "politična prepucavanja" pri miru.

"Dajte konstruktivne predloge, ste zakonodajalci, zakaj tega ne izpeljete? Pokažite interes, posvetujte se s stroko. Savinje že 24 let nismo uredili, mene je sram ob tem," je dejal.

Ob tem pa je izpostavil, da lahko kot poveljnik civilne zaščite le opozarja na težave. "Če boste želeli stvari premakniti, vam bomo pomagali," je poudaril in dodal, da je zakon o odpravi posledic naravnih nesreč skrpucalo in ga je treba čim prej popraviti.

Poplavni načrt narejen le za polovico poplavnih območij
Poslanci so v razpravi predstavnike vlade opozarjali, da po vsakih poplavah na podobnih sejah govorijo o enakih težavah, rešitev pa je bore malo.

Okoljska ministrica Irena Majcen je pojasnila, da je od 61 poplavnih območij za 31 območij narejen poplavni načrt. Poudarila je, da se protipoplavni ukrepi in investicije že izvajajo na Savinji in Dravi, in sicer na območju Luč in Celja. Izpostavila pa je, da je treba za sistemske ukrepe zagotoviti finančna sredstva in obravnavati vodotoke v celoti.

Zadnja ocena o škodi po poplavah v kmetijstvu kaže, da so vode poškodovale 21.000 hektarjev kmetijskih površin, je povedal kmetijski minister Dejan Židan. Stopnja škode je različna, najhuje je v vinogradih, kjer se je pojavilo drsenje zemlje, kar pomeni, da so posledice nepopravljive, velika škoda pa je tudi pri bučah, oljni ogrščici in koruzi. Pobude ukrepov gredo po ministrovih besedah v tri smeri, in sicer v korigiranje izvajanja kmetijske politike pri okoljskih ukrepih, v omogočanje uveljavljanja višje sile in v izplačilo akontacije neposrednih plačil.

"Sklepi in študije so premalo, za protipoplavno varnost bo treba angažirati velika sredstva. Letos se osnovno vzdrževanje vodotokov financira iz vodnega sklada, za kar je bilo namenjenih 17 milijonov evrov," je dejal Židan. Sam podpira poziv, da država ponovno pregleda načrt upravljanja vod. Zaveza države je, da do leta 2015 naredi nov načrt upravljanja vod.

Prvi mož Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je opomnil, da pri načrtovanju objektov za protipoplavno zaščito ne smemo pozabiti na namakanje. "Povezati in izboljšati je treba tudi podatkovne baze, saj še vedno ni evidenc za mogoče plazenje. Predlagamo tudi možnost vključitve plazov v sisteme podpor," je dodal.

Urejanje strug eden prvih pogojev reševanja poplavne varnosti
Župan občine Dobrova Polhov Gradec Franc Setnikar je prepričan, da je eden prvih pogojev reševanja poplavne varnosti takojšnje urejanje vodnih objektov, vodnih strug. "Službe, ki smo jih pred časom imeli za urejanje vodotokov, ni več. Za naš zadrževalnik, ki je tak problem, je zapisano, da bi uredil zgolj štiri odstotke vode, ki bi pritekla v Ljubljano," je dejal in dodal, da je sredstva, ki so jih že vložili v poplavno varnost, odneslo, ker zadev niso uredili, kot bi se morale.

Dejan Krivic (SDS) je spomnil, da v parlamentarnem odboru za okolje po vsaki poplavi opozarjajo, kaj je nujno narediti, pa žal po njegovem mnenju ni veliko narejenega. "Država se mora odločiti, ali bo vodila sanacije po škodah ali pa bo vodila tudi preventivo. Dokler ne bo korenitega premisleka, ne bo večje rešitve za naslednje poplave," je dejal.

Da se po vsakih poplavah le gasi težave, je dejala Jana Jenko (DeSUS), ki je tudi poudarila pomen in pričakovanje sistemskih rešitev za to področje.

Čeprav ni strokovnjakov na tem področju, se je tudi Miha Kordiš (ZL) o poplavni problematiki izobrazil v zadnjih 14 dneh, ker je poplavilo njegovo domačo Škofjo Loko, je pojasnil. Zanimalo ga je predvsem, zakaj se za poplavno varnost ne zadolžimo. Ob tem pa meni, da čeprav o poplavni varnosti ne ve nič, vseeno ve več kot pristojna ministrica.