Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še vedno popolnoma uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače, gospodinjski aparati itd. Te stvari bi lahko nekomu služile še dolga leta, zato komunalna podjetja občanom svetujejo, naj odvečne stvari podarijo bližnjim, prijateljem ali tistim, ki si jih ne morejo kupiti, jih odnesejo v najbližji center ponovne uporabe, izmenjajo ali prodajo.

Občane še pozivajo, naj že pred nakupom dobro premislijo, ali izdelek resnično potrebujejo, in naj izbirajo stvari, ki so trajne tako po kakovosti kot obliki.

Spodbuda k razmisleku o nakupovalnih navadah
Snaga in tudi druga slovenska komunalna podjetja s skupno akcijo danes opozarjajo, koliko še uporabnih stvari konča v različnih zabojnikih in žal prepogosto tudi na odlagališčih.

V več slovenskih mestih je tako na ogled več kot 10 kilogramov predmetov, ki vsako leto končajo med odpadki. Cilj prikaza je prebivalce spodbuditi k razmisleku o nakupovalnih navadah, odnosu do stvari in virov ter jih spodbuditi k odgovornejši, bolj kritični ter trajnostno naravnani potrošnji.

Prikaz zavržene količine še uporabnih stvari je nastal v sklopu pobude Zbornice komunalnega gospodarstva Skupaj za boljšo družbo. ”S takšnimi praktičnimi prikazi želimo ljudi spodbuditi, da kritično razmislijo o odnosu, ki ga imajo do stvari, in o posledicah svojega ravnanja. Ko na primer zavržemo obleko, ki smo se je naveličali, zavržemo z njo tudi vse vire in energijo, ki je bila zanjo uporabljena, poleg tega pa smo nespoštljivi tudi do tistih, ki so obleko izdelali – pogosto v slabih razmerah ter za mizerno plačilo. Prav bi bilo, da odvečne predmete podarimo, prodamo, izmenjamo ali odpeljemo v najbližji center ponovne uporabe," poudarja predsednik zbornice Janko Kramžar.

Težnja hiperpotrošništva se poslavlja
V Snagi sicer zagotavljajo, da se težnja nekritičnega in hiperpotrošništva počasi, a zanesljivo poslavlja. "Finančna kriza je ob bok neizmerni potrošniški izbiri postavila nove ekonomije – govorimo o delitveni ekonomiji, ekonomiji pomena, sodelovalni ekonomiji ... Sliši se učeno, ampak v resnici vse to že počnemo v vsakdanjem življenju – ponovno uporabljamo in prodajamo, souporabljamo oziroma si delimo in si izmenjujemo stvari. To, da si eno stvar deli več ljudi, v družini in sorodstvu obstaja že od nekdaj. Prav tako souporabljamo tudi knjige v knjižnicah, kolesa v sistemu BicikeLJ, svečana oblačila iz izposojevalnic ipd.," so zapisali.

Poudarjajo, da ponovna uporaba ni samo skrb za to, da naše odvečne stvari dobijo novega lastnika, ampak tudi priložnost, da sami z nakupom rabljenih stvari pripomoremo k varovanju naravnih surovin in okolja. Z nakupom iz druge roke lahko dosežemo odlično razmerje med ceno in kakovostjo, vsekakor pa rabljene dobrine omogočajo cenejši nakup, pri katerem nismo udeleženi pri izkoriščanju delovne sile, dodajajo na koncu.