Večina energije, ki jo potrošijo gospodinjstva, pride od lesa. Foto: MMC RTV SLO
Večina energije, ki jo potrošijo gospodinjstva, pride od lesa. Foto: MMC RTV SLO

Letošnje leto je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto trajnostne energije za vse. Dostop do energije je tudi v 21. stoletju še vedno marsikje pereča težava. Kar petina svetovnega prebivalstva še vedno nima dostopa do sodobne oskrbe z električno energijo, 40 odstotkov pa za kuhanje uporablja "neustrezno opremo": premog, oglje, les ali živalske odpadke.

Odstotek brez dostopa do električne energije
Državni statistični urad se je ob tem lotil analize dostopnosti energetskih storitev v Sloveniji (podatki iz leta 2011). Ugotovil je, da en odstotek gospodinjstev s skoraj 20.000 prebivalci nima dostopa do električne energije, skoraj tri odstotke naseljenih stanovanj pa ni imelo ogrevanja. Velika večina (skoraj 70 odstotkov) stanovanj ima centralno ogrevanje, 15 odstotkov daljinsko.

81 odstotkov energije za ogrevanje
Delež gospodinjstev v celotni porabi energije v Sloveniji znaša 23 odstotkov. Od tega jih 62 odstotkov namenijo ogrevanju prostorov, 19 odstotkov za ogrevanje vode (torej skupno 81 odstotkov energije za ogrevanje). Sedmina gre razsvetljavi, le pet odstotkov pa se potroši za kuhanje in pripravo hrane.

Les poglavitni vir energije
Več kot tretjina gospodinjstev za ogrevanje uporablja les, četrtina elektriko. Bržkone je stanje posledica cene naftnih derivatov, ki so se v prodaji na drobno v zadnjem desetletju povečale za kar 137 odstotkov (kurilno olje), zemeljski plin pa za 121 odstotkov.

Elektrika se je v istem času podražila za skoraj polovico (42 odstotkov).

Energetska revščina: Slovenija med dražjimi
Energetska revščina pomeni, da si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja (pa tudi ogrevanja vode, razsvetljave) po sprejemljivi ceni. Svetovno enotna definicija energetske revščine sicer ne obstaja. Na podlagi ankete iz leta 2009 je statistični urad ocenil, da slovenska gospodinjstva za za energijske vire namenijo skoraj sedem odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Slovenija tako znotraj Evropske unije spada med energetsko dražje države, saj je na 8. mestu. Na prvem je Slovaška (10 odstotkov sredstev), na dnu pa Malta s tremi odstotki.

Šest odstotkov v energetski revščini
Sodeč po raziskavi si po sprejemljivi ceni lahko energijo in toplo stanovanj zagotovi 94 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Še posebej za gospodinjstva z najnižjimi dohodki se ta delež vse bolj povečuje. Gospodinjstev, ki si primerno toplega stanovanja ne morejo zagotoviti, je vedno več, še ugotavljajo statistiki.