Sum na vranični prisad pri poginulih telicah, ki jih je veterinarskohigienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta odpeljala z istega pašnika na območju postojnskega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so potrdili 20. avgusta, bolezen pa z laboratorijskimi preiskavami dan pozneje.

Na pašniku se je paslo 43 glav govedi, sedem pa jih je poginilo. Takoj po potrditvi bolezni so na pašniku uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni. Ker gre za zoonozo, so o pojavu obvestili tudi zdravstveno službo. Vse, ki so prišli v stik s poginulimi in sumljivimi živalmi, so napotili k zdravniku.

Pristojne službe mirijo, da je nevarnost širjenja bolezni na ljudi izredno majhna
TV Slovenije je poročala, da je trajalo kar pet dni, da je veterinarska služba javnosti spregovorila o novem primeru antraksa v Sloveniji. Na pašnikih Ljubljanskega barja pri Vrhniki so namreč bolezen vraničnega prisada pri sedmih kravah potrdili že pretekli petek. Druge krave iz črede so cepili, lastniku pa prepovedali, da bi jih kamor koli odpeljal. Vse ljudi, ki so bili v stiku s poginulimi ali sumljivimi živalmi, so napotili k zdravniku. Zadnja sta v Sloveniji pred več kot 30 leti za to nevarno boleznijo zbolela mesarja z območja Kamnika. Pristojne službe mirijo, da je nevarnost širjenja bolezni na ljudi izredno majhna, mesni izdelki in mleko pa so varni za uživanje. Najpogostejša je kožna oblika antraksa, ta je v 90 odstotkih ozdravljiva. Tudi kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da so se veterinarske in zdravstvene službe hitro odzvale in dobro opravile svoje delo, je še poročala TV Slovenija.

Spore povzročitelja lahko preživijo več kot 50 let
Državno središče za nadzor bolezni je na podlagi podatkov o pojavu bolezni, vodotokov, poplavnih območij in zgodovinskih podatkov o pojavih vraničnega prisada določilo novo območje vraničnega prisada, na katerem bodo morali v prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni.

Med te ukrepe sodi preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju vraničnega prisada, in živali, ki jih krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta. Novo določeno območje vraničnega prisada zajema naselja Dol pri Borovnici v občini Borovnica in naselja Bistra, Blatna Brezovica ter Verd v občini Vrhnika. Po podatkih iz registrov je na območju skupaj 21 gospodarstev z 880 glavami govedi, pa tudi pet gospodarstev s prašiči in štiri gospodarstva z drobnico.

Glede na to, da se je bolezen pojavila na območju, ki je poplavno in je prek vodnih poti povezano z že prej ogroženimi področji, in da lahko spore povzročitelja vraničnega prisada v tleh preživijo tudi več kot 50 let, verjetnost nadaljnjih pojavov na območju ni izključena, so še pojasnili na upravi.

Obvestili tudi EU
Uprava je o pojavu bolezni in izvedenih ukrepih prek sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali obvestila tudi Evropsko komisijo in druge države članice.