Projekt nastaja v okviru Evropske prestolnice kulture. Semenska knjižnica bo delovala tako, da bodo imeli v Mariboru svojevrstno banko redkih in starih sort semen, ob tem pa vzpostavljajo tudi mrežo varuhov, ki bi skrbeli za ohranjanje določene kulture ali sorte. Izmenjava semen bo brezplačna, je za TV Slovenija poročala Cirila Sever.

"Zato se mi trudimo s to semensko knjižnico, da zavarujemo čim več tradicionalnih različic, ki so jih ustvarili naši predniki, kajti kdor poseduje semena, ima pogoje in priložnost za suverenost prehrane za varnejšo prihodnost," pojasnjuje neodvisni raziskovalec Anton Komat.

Obujanje že pozabljenih kultur
Tega se zaveda tudi ekološki kmet Marko Slavič, ki že leta ne kupuje semen in na poljih seje stare sorte pšenice ali tako rekoč pozabljene kulture, kot je na primer lan. "V letošnjem letu smo posejali tudi staro sorto pomurske ali prekmurske koruze, ki jo je sejal že moj dedek, ki se mu reče osmerak."

Tudi njemu se zdi semenska knjižnica dobrodošla pridobitev zato, ker pomurski ekološki kmetje tako že nekaj časa skrbijo za pristne slovenske pridelke.