Pršice varoje na razvijajoči se čebeli. Foto: Subtropical Agricultural Research Center
Pršice varoje na razvijajoči se čebeli. Foto: Subtropical Agricultural Research Center

To je prva študija, ki kaže, da je Evropa izvor in temelj kombinirane epidemije varoze in virusa iznakaženih kril in da je širjenje delo človeka. Če bi se to dogajalo po naravni poti, bi našli prenose med sosednjimi državami. Mi pa smo evropski virus našli na Novi Zelandiji.

Lena Wilfert, prva avtorica
Čebele, satje
Evropska čebela je proti varoji tako rekoč nemočna. Pred leti so sicer poskušali z genetskimi spremembami vzgojiti različico evropske čebele, ki bi sama odstranjevala okužene ličinke, a veliko koristi do zdaj to ni prineslo. Foto: BoBo

Umiranje in izginjanje čebeljih družin sta težava, ki jo poznajo povsod po Zemlji - tam, kjer te žuželke živijo, seveda. Tudi slovenski čebelarji že dolgo opozarjajo na vse hujše težave. Podalpske čebele pestijo pomanjkanje paše, ki je posledica ponavljajočih se naravnih katastrof, npr. žleda in škodljivcev, ki napadajo pašne rastline, med njimi šiškarice in podlubniki.

V zadnjem letu so največ pozornosti dobili neposredni čebelji škodljivci, kot je mala pršica z imenom varoja. Čebelarji se proti njej sicer že dolgo borijo. V Evropo je prišla pred približno petimi desetletji in ne dolgo zatem tudi na slovensko ozemlje. Nadloga postaja vse hujša, in ker je sposobna uničiti celotne družine, čebelarji iščejo številne načine, kako bi se jih znebili. Uporaba zdravila vrhniškega podjetja Apis je bila med njimi. Decembra lani se je izkazalo, da vsebuje nekatere strupe, kar je sprožilo znano afero, ki še traja.

Kako se varoja širi
Medtem je na dan prišla svetovna znanstvena raziskava o tej pršice, izvedena na britanski univerzi v Exeterju in ameriški univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Znanstveniki so analizirali, kako širjenje te nadloge po svetu sploh poteka. Ugotovili so, da je za epidemijo kriv kar človek sam, so sporočili z Berkeleyja. Članek je objavljen v znanstveni reviji Science.

Širjenje so preučili prek bolezni, ki jo pršica prenaša: virusa iznakaženih kril. Tega pršica nosi v sebi, tako kot so podganje bolhe v srednjem veku vsebovale klice kuge. Raziskovalna skupina je ugotovila, da se virus iznakaženih kril po svetu širi s čebeljo vrsto Apis mellifera oziroma evropsko medonosno čebelo.

Varoja in virus posamezno nista eksistencialna grožnja čebeljim družinam, skupaj pa sta smrtonosna. Varoja (oziroma varoza, kot se imenuje stanje okuženosti čebelje populacije s pršico) napada čebelje ličinke: tik pred prekritjem žerk smukne v njeno celico in ji med preobrazbo izpija življenjske tekočine. Virus pa pobija drugi del: odrasle čebele. "Takšen položaj le še povečuje strah, kakšna prihodnost čaka čebele na svetovni ravni," so zapisali na Berkeleyju. In ker je od čebel odvisna vsaka tretja žlica hrane, saj so opraševalke, je vprašljiva tudi svetovna raven bioraznolikosti, gospodarstva in zdravja ljudi.

"To je prva študija, ki kaže, da je Evropa izvor in temelj kombinirane epidemije varoze in virusa iznakaženih kril in da je širjenje delo človeka. Če bi se to dogajalo po naravni poti, bi našli prenose med sosednjimi državami. Mi pa smo evropski virus našli na Novi Zelandiji," je izjavila prvopodpisana avtorica Lena Wilfert. Epidemija se je v zadnjem času razširila iz Evrope v Severno Ameriko, Avstralijo in na Novo Zelandijo. Nekaj je bilo dvosmernega gibanja bolezni med Evropo in Azijo, obenem pa prav nič med Azijo in Oceanijo, bližini navkljub. Varoja sicer izvorno prihaja iz Azije.

Wilfertova je pozvala k aktivni regulaciji selitve gojenih čebel in ukrepom za ohranjanje okužb znotraj panjev, da se ne bi virus širil še med divjimi opraševalci.

"Udomačene čebele so izjemno pomembne za kmetijstvo. Študija pa obenem pokaže, kako nevarno je preseljavati te živali po svetu. Posledice so lahko usodne tako za domače živali kot za divjino, pri čemer je nevarnost širjenja virusov in drugih klic le ena izmed njih," pa je izjavil Roger Butlin, evolucionarni biolog, ki je sodeloval pri raziskavi.
Varojo, poimenovano po rimskem učenjaku in čebelarju Marku Terenciju Varru, so prvič odkrili leta 1904. Od takrat se je razširila tako rekoč povsod po svetu, tudi po izoliranih Havajih, z izjemo nekaterih drugih otokov.

Prihaja 20. maj, dan čebel
Prav danes pa se bodo na Ptuju sešla vodstva čebelarskih organizacij na temo projekta svetovni dan čebel. Pred letom se je namreč okoli 100 slovenskih čebelarjev odpravilo v Bruselj s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. V okviru Organizacije združenih narodov namreč želijo doseči, da bi za ta dan določili 20. maj, dan rojstva Antona Janše.






To je prva študija, ki kaže, da je Evropa izvor in temelj kombinirane epidemije varoze in virusa iznakaženih kril in da je širjenje delo človeka. Če bi se to dogajalo po naravni poti, bi našli prenose med sosednjimi državami. Mi pa smo evropski virus našli na Novi Zelandiji.

Lena Wilfert, prva avtorica
Preiskava varnosti čebelarskih izdelkov
Preiskava varnosti čebelarskih izdelkov