



Vaša ocena: 



Ocena 4,4 od 16 glasov
Ocenite to novico!
| Nasveti ob nizkih temperaturah | ||
| - Zadržujte se v zaprtih prostorih, če pa morate ven, se toplo oblecite (čim več slojev obleke, šal, kapa, rokavice, vodoodporna obutev), oblačila morajo biti suha, pozorni bodite, da se ne potite. Če vas mrazi, pojdite v topel prostor, saj je mrazenje očiten znak, da telo izgublja toploto. Če imate kronično srčno obolenje, povišan krvni tlak, astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen, se izogibajte telesnim naporom. Starejši od 65 let naj redno preverjajo temperaturo v domu, tudi dojenčki ne smejo spati v hladnih prostorih, saj toploto izgubljajo še hitreje. Ne pozabite niti na hišne ljubljenčke (še posebno pse čuvaje) - ves čas morajo imeti svežo vodo, pred mrazom zaščiteno uto ali prostor za spanje in topel obrok vsaj enkrat na dan. |
||
V vzhodni Sloveniji je snežilo vso noč in ves dan, zdaj pa počasi pojenjuje. Snežna odeja je visoka od 20 do 30 centimetrov, zimske službe pa ponekod končujejo že tretje pluženje.
Na Štajerskem ponekod še rahlo sneži, a se padavine počasi umirjajo. Na območju Maribora južno od Drave in na Ptuju je zapadlo med 20 in 25 centimetrov snega, v hribovitih predelih nekoliko več, je povedal Dušan Sagadin, vodja zimske službe v Cestnem podjetju Ptuj.
Njihova vozila so danes opravila tri do štiri obhode, zato so ceste zdaj večinoma čiste. Nekaj težav imajo le z zameti v ravninskih predelih na območju Slovenske Bistrice, Poljčan in Ptuja, saj gre za zelo lahek, sipek sneg, ki ga veter stalno nosi na vozišče, zato bodo ponoči morali nadaljevati s čiščenjem.
Trenutno moč burje lahko spremljate tukaj. Na MMC-ju pa lahko spremljate tudi vreme in stanje na cestah. |
V Avstriji tudi 40 centimetrov snega
V Podravju severno od reke Drave je zapadlo okoli 30 centimetrov snega, na območju med Mariborom in mejo z Avstrijo tudi do 40 centimetrov. Tudi tu so plužne službe opravile tri obhode, zvečer pa jih čaka še en izhod na ceste.
Na Koroškem in Celjskem se snežne padavine prav tako umirjajo. Po besedah vodje celjske zimske službe Matjaža Kapitlerja imajo od 10 do 30 centimetrov snega, ki so ga danes s cest odstranjevali v treh obhodih.
Na severovzhodu sneg ponekod ostaja na cestah
V Prekmurju so namerili okoli 10 centimetrov snega, zimske službe pa se po treh akcijah minulo noč in čez dan nameravajo ponovno podati na ceste v noči na sredo. Ceste so sicer normalno prevozne, a kjer ni prometa, sneg ostaja na voziščih.
Močno sneženje je v teh dneh zajelo tudi Dolenjsko, kjer pa trenutno sneži le še občasno. Zimske službe trenutno končujejo tretjo ponovitev pluženja in posipavanja danes, a večjih težav niso zaznali.
Na Inštitutu za varovanje zdravje ob nizkih temperaturah opozarjajo na zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo. Mraz pogosteje prizadene otroke do 4. leta starosti, starejše (po 75. letu), nekatere kronično bolne (z obolenji srčno-žilnega sistema, dihal), ljudi z duševnimi motnjami, ljudi, ki opravljajo delo na prostem, ter tiste, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah, in brezdomce. Mraz lahko povzroči podhladitev telesa, saj telo v hladnem okolju izgublja telesno toploto hitreje, kot jo proizvaja. Prenizka telesna temperatura upočasni mišljenje in povzroči težave z gibanjem, zato je še posebej nevarna, saj se žrtev pogosto ne zaveda resnosti razmer in zato ne ukrepa primerno in pravočasno. Zaradi izpostavljenosti mrazu lahko ljudje dobijo omrzline - največkrat omrznejo nos, uhlji, brada ter prsti rok in nog. |
Na cestah je še plundra, ni pa zapor, niti za tovorna vozila na cesti čez Gorjance. Snežna odeja meri okoli 25 centimetrov. Nov snežni metež se pričakuje v petek ali soboto, medtem ko naj bi v sredo in četrtek ne bilo padavin.
Burja razkrivala ajdovske strehe
Tudi danes je na Vipavskem razsajala močna burja. Najmočnejši sunki so dosegli okoli 160 kilometrov na uro, drugod pa presegli hitrost 140 kilometrov na uro. Po napovedih Arsa bo veter ponekod gradil snežne zamete, burja pa bo nekoliko oslabela v sredo čez dan. Iz ajdovskega štaba civilne zaščite medtem poročajo, da je burja v občini v preteklem tednu odkrila okoli 100 stavb.
Še naprej bo mrzlo. Povprečna dnevna temperatura bo od 8 do 10 stopinj pod dolgoletnim povprečjem in bo v večjem delu Slovenije tudi čez dan pod -5 stopinjami Celzija.
"Ob močni burji cestišč ne moremo posipavati"
Člani ajdovskega občinskega štaba civilne zaščite so v ponedeljek posredovali 34-krat, največkrat so pomagali pri obteževanju streh, ki jih je odkrivala burja. Po besedah vodje ajdovskega občinskega štaba Igorja Benka so doslej skupno našteli že 110 posredovanj zaradi močne burje.
Benko opozarja tudi na možnosti poškodb, do katerih lahko pride zaradi padca ob sunkih burje na poledenelih pločnikih in cestiščih. Posebej nevarno bi lahko bilo ob novem sneženju tudi v prometu, saj ob tako močni burji cestišč ne morejo posipati, ker jim veter sproti odnaša sol.
"Soljenje nima pravega učinka"
Zimske službe ceste posipavajo in plužijo, a ob tem poudarjajo, da zaradi zelo nizkih temperatur soljenje nima pravega učinka. Težave zaradi snega imajo na vzhodu države. V osrednji Sloveniji ni večjih težav. Zimske službe v Ljubljani, kjer je zapadlo od enega do dveh centimetrov snega, so začele čistiti ceste zgodaj zjutraj, trenutno pa so se lotili še odstranjevanja snega s pločnikov.
Skratka tle na krasu piha ku oštja, kope potleh, otoki pomrznjeni nisem videl še kaj takega od kadar sem živ.
Jaz osebno imam raje -5 kot pa +35. Sedaj se vsaj oblečem lahko, poleti se pa več kot sleči ne moreš.
SMUČAT !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
preveč smo postali razvajeni.
RTVju pa neizmerna hvala za napotke, kako se obleči ob mrazu, neprecenljivo. Budalizacija bralcev se nadaljuje.
Govoriš o pokrajinah, ki so nekoč bile in jih sedaj ni več. Tudi na tem področju se pač dogaja neke vrste evolucija. Po tvoji teoriji bi morali sedaj Vipavce in Bistričane enostavno imeti za italijane saj so ti kraji nekoč pripadali Italiji. Menim, da je potrebno upoštevati geografska dejstva in značilnosti pri tem "predalčkanju". Politika tu nima veze. Če se pač ljudje na mestu kjer živijo opredelijo za primorce in je to mesto po svojih geografskih značilnostih primerno za to, da se ga smatra kot primorska pač naj bodo primorci. Boljše tako kot, da se jih umetno tlači nekam samo zaradi tega, ker je to bolj politično.
Ko je bila Avstroogrska sploh ni bilo primorske ampak je bila Goriška in Tržaška pokrajina ter Reška pokrajina in Beneška Slovenija, ki je bila pod Italijo. Pod reško pokrajino je spadala tudi Ilirska bistrica. Tako da je primorska nek nov pojem ,ki se je uveljavil za pokrajine, ki smo jih pridobili nazaj v drugi svetovni vojni od Italije. In v teh pokrajinah so tako Bistrica, Postojna, Vipava in ostali kraji, ki pa dejansko niso bili prej pod goriško, tržaško in reško pokrajino.
In to je Primorska, znotraj živeči ljudje pa primorci.
Zame je politično gledano primorska tisti del slovenije ki je bil italianiziran, se pravi rapalska meja, kulturno gledano pa se primorska začne s polkni, olivami in pršutom.
Moja nona je morala v italijanske šole, ker je bila primorka!!! Arnolfus, povej kako naj se strinjam s teboj, če mi galebi letijo nad glavo?
Kupi si pravopis. Slovenski pravopis.
Zemljevid sem malo zmanjšal, tako da bodo sedaj vidne vse primorske občine. Upam.
Glede na to, da ste v zgornjih komentarjih priložili zemljevid iz Wikipedie, bi prosil, da drugič priložite ZNANSTVENO referenco za argumentiranje vaših izjav. Hvala.
No, pa smo dočakali en normalen komentar.
Verjamem, da se čutijo prebivalci bolj Primorce, kot Krajnce, saj je sedaj zelo popularno, da se obmejni krajani raje opredelijo za bolj atraktivno deželo. Tako imamo problem v Slovenj Gradcu, ko niti nočejo slišati, da pač mesto nikoli ni bilo na Koroškem in imamo problem v Bistrici in Vipavi, ker ti dve mesti nikoli nista bili del Primorske kot dežele.
To kar sedaj pojmujemo Primorska, je razvrednotenje nekdanje pokrajine znotraj AO in z njo nima veliko veze. Zato tudi ne bi smela nositi ime Primorska. Tudi Ilirija je nastala na nekem vmesnem teritoriju in ji niso dali naziva Kranjska, ali pa Dalmacija, čeprav bi morda lahko.
Slovenci imamo okoli teh zgodovinskih pokrajinah zelo slabo znanje in zato je potrebno kriviti šolski sistem. To je bila desetletja tabu tema, ki je spadala med "hodobne" teme o hlapcih Slovencih in gospodarjih Nemcih. Ne zavedamo pa se, da si z razvrednotenjem te tematike, tudi uničujemo lastni bogato zgodovino.
Če nismo sposobni sprejeti zgodovinskih meja teh dežel, se raje odrečimo nazivom Primorska, Koroška, Štajerska...ker vedno s tem koga užalimo. Z vsakim spreminjanjem meja, je nekdo oškodovan in potrebno bi bilo misliti tudi na tiste.
PRIMORSKE POKRAJINE RES NA GROBO:
-KOPRSKO PRIMORJE
-KRAS (Tudi Petrinjsko Podgorski kras in Podgrajsko Matarsko podolje ter Slavniško pogorje)
-BRKINI Z DOLINO REKE REKE
-VIPAVSKA DOLINA
-GORIŠKA BRDA
-SPODNJA SOŠKA DOLINA
Pomemben je tudi podatek, da se ti ljudje sami čutijo in prištevajo k Primorcem, tako da in znanstveno in "ljudsko" so Bistričani Primorci. Je pa res, da severni del občine (Knežak, Bač), res že štrlijo proti Notranjski, niso pa niti več v dolini reke Reke.
Ko pa govorimo o zemljepisnih pojmih, pa točno vemo, kje je bila Primorska in kje je Vipava, ali Bistrica. To so geografski in zgodovinski pojmi. To niso gostilniške fraze, čeprav jih marsikdo kot take jemlje.
Zelo težko je debatirati z otroci, ki ne vedo kaj je to zgodovinski pojem, ali nekdanja dežela, ki ne obstaja že 100 let. Ko je Napoleon okupiral naše dežele, si ni na novo izmišljeval meje starih pokrajin. To znamo samo Slovenci. Pa še to delamo sami sebi na neki fiktivni ravni.
Verjamem, da je za določene najstnike šok, ko jim nekdo pove resnico o njihovi dejanski deželni identiteti. Kako so nekateri užaljeni in jezni, ko jih postaviš pred dejstvo, da so se celo življenje motili, se odraža v vseh odzivih in lepljenji minusov na moje komentarje. Če bi šlo, bi marsikdo prilepil vsaj 45 minusov na enkrat...
Moj cilj je, da se začne osveščanje o nekdanjih upravno političnih pokrajinah, ki se jih sedaj zlorablja. Preden spet kdo napiše kakšno oslarijo predlagam, da se vsede v knjižnico, ali pa malo pogoogla. Vsevedni gostilniški mački, ki so že od srede v vaški kantini, v tem primeru žal niso kredibilni.
Še manjši zemljevid nekdanjih pokrajin pri nas in njihove meje.
Res nimamo pokrajin, vemo pa vsi kje je primorska ter kar se pod njo šteje. Kaj naj raje rečejo na območju zahodne dežele Kranjske ...
Protestiram!
Pokrajin pri nas nimamo več. Zato tudi sedaj ne spadajo v nobeno pokrajino, ali deželo.
Ko pa govorimo o zgodovinskih deželah, ki so imele točne meje od nastanka naprej, pa je vipavsko in bistriško območje spadalo v deželo Kranjsko. Ker je bila Kranjska razdeljena med Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko, je jasno, da je to območje spadalo v Notranjsko. Torej so lahko le Notranjci, ali Kranjci, ali pa Slovenci. Nikdar pa tam ni bilo nobene Primorske.
Primorska je nastala leta 1813 in je prenehala obstajati leta 1918. Njene meje so točno določene, kot tudi grb:
in zastava:
Primorska je točno določen zgodovinski in geografski pojem. Če bi kdo rad videl Primorsko na vipavskem in bistriškem, predlagam, da se naj zavzame za ustanovitev FORMALNE regije, ki bo imela točno določeno mejo in ostale statusne simbole. Bo pa to zelo nesramno dejanje do Krajncev, ki jim s tem manjšate zgodovinski pomen in teritorij. Raje se izmislite nov termin in pustite imena Kranjska, Primorska in Koroška tistim, ki jih poznajo.
P. S. Nič na svetu ni določeno "od zunaj" ali "od zgoraj". Ljudje so tisti, ki opredelijo termin in izključno od njih je odvisno, kam se bodo šteli. In skozi zgodovino se meje spreminjajo, če se še nisi dal poučiti ...
Moje mnenje je pri teritorialni razmejitvi povsem irelevantno. To je isto, kot bi vprašal jaz tebe, do kje po tvojem sega meja R. Slovenije. To ni stvar osebnega mnenja, ali lastne percepcije ozemlja, na katerem bivamo.
Slovenci smo edini narod v Evropi, ki smo se odrekli zgodovinski pokrajinski razdelitvi in edini, kjer si vsak po svoje predstavlja te točne zgodovinske pojme. Še Hrvati imajo v svojem grbu 5 svojih nekdanjih zgodovinskih pokrajin in razdeljenost po "županijah". Istra je nekoč sicer pripadala avstrijskemu delu A-O. Pri nas smo se zgodovini odrekli in imamo en kup "poznavalcev", ki pa si razlagajo te meje vsak po svoje. Mislim, da je bilo počasi tega dovolj. Ali ne uporabljajte teh terminov, ali pa jih uporabljajte takšne, kot so bili.
Zelo natančno se ve, kdaj je obstajala Primorska in kje so bile meje te pokrajine. Kot se natančno ve, kje je meja Republike Slovenije, ali katerekoli občine sedaj in od kdaj obstajajo te meje. To niso pojmi, o katerih bi v tri krasne filozofirali in pisali diplomske naloge, ker več kot en zemljevid in dve napisani strani ne bi mogel spraviti skupaj.
Še enkrat vsem novinarjem in ostalim. Pustite zgodovinska pojmovanja in razdelitve našega prostora pri miru. Sploh, če ne veste nič o tem. Nekdanje Avstrijske dežele Koroška, Štajerska, Kranjska, Istra in Primorska so zgodovinski pojmi, točno določenih meja, zastav, grbov, glavnih mest in statusa. Ti pojmi niso stvar okusa, ali vaških gostilniških prerekanj.
Novinarjem in piscem prispevkov pa predlagam 10 minutni šnelkurz o teh pojmih. Da ne bodo smetili prispevkov z zgrešenimi geografskimi pojmi.
Pokrajina je lahko administrativna enota ali pa območje glede na (skupne) lastnosti. Ker pokrajine kot adminstrativne enote na slovenskem ozemlju ne obstajajo že od AO, je verjetno v prispevku mišljena druga opredelitev.
Pridružite se v naši skupini, pomagajte slovenskemu kmetijstvu in pomagajte slovenski samooskrbi.
pa me ti razveseli in povej, kje se da kupiti zemljevid naših pokrajin iz tega tisočletja. Sam namreč vem, da so pokrajine nehale obstajati po koncu prve vojne, kar je skoraj 100 let nazaj. In eni še vedno veselo uporabljate terminologijo tistega časa. Prav bi potem bilo, da se naučite, kje so bile meje teh pokrajin takrat in se ne smešite s svojim nepoznavanjem slovenskega zemljepisa.
Izbijte si iz glave termine Primorska, Koroška, Štajerska..., če ne veste, kje so te dežele bile. Nikoli pa ni prepozno, da se naučite osnov...
Vipava in Ilirska Bistrica nista na primorskem. Vzemite v roke kakšen zemljevid o pokrajini Primorska (Adriatisches Kunstenland) in se enkrat za spremembo ne smešite s podajanjem izkrivljene geografije.