S pomočjo omenjenih satelitskih oddajnikov hočejo raziskovalci odkriti, kam mlade želve odpotujejo pozimi, kakšno je njihovo vedenje ter ali se spuščene po koncu zime vrnejo nazaj v poletne prehranjevalne habitate severnega Jadrana. Foto: BoBo
S pomočjo omenjenih satelitskih oddajnikov hočejo raziskovalci odkriti, kam mlade želve odpotujejo pozimi, kakšno je njihovo vedenje ter ali se spuščene po koncu zime vrnejo nazaj v poletne prehranjevalne habitate severnega Jadrana. Foto: BoBo

Vodja projekta Bojan Lazar je povedal, da gre za raziskovalni projekt, ki je del mednarodnega projekta Mreže za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu NETCET, ki ga financira EU. Namen projekta je boljše poznavanje biologije in obnašanja želv v Jadranu, kar je osnova za učinkovito zaščito teh ogroženih morskih vretenčarjev v celem Jadranau.
Satelitska telemetrija je po Lazarjevih besedah zelo sodobna in tehnično napredna metoda, s katero v nekem realnem času lahko pogledajo, kaj želve počnejo v morskem tridimenzionalnem okolju, kje so, kako se obnašajo, kako izkoriščajo morske habitate in kako migrirajo.

V slovenskem delu Jadrana se predvsem mlade želve zadržujejo med majem in oktobrom, v mrzlem delu leta pa se pomaknejo nekoliko južneje. Kam mlade želve odpotujejo pozimi, kakšno je njihovo vedenje ter ali se spuščene po koncu zime vrnejo v poletne prehranjevalne habitate severnega Jadrana, pa še vedno ni znano.

S pomočjo omenjenih satelitskih oddajnikov bodo raziskovalci, ki tesno sodelujejo tudi z ribiči, ki občasno v svoje mreže ujamejo tudi morske želve, identificirali kritične habitate, ki so pomembni za njihovo zaščito. Satelitsko sledenje ene takšne živali stane med 5000 in 6000 evri, je še dejal Lazar.

Želvi s satelitskima oddajnikoma
Želvi s satelitskima oddajnikoma