Ljudje in psi so že dolgo povezani. Vez je vzajemno koristna, čustvena in tako dolgotrajna, da je povsem mogoče, da je pustila sled tudi v strukturi in delovanju človeških možganov. Foto: EPA
Ljudje in psi so že dolgo povezani. Vez je vzajemno koristna, čustvena in tako dolgotrajna, da je povsem mogoče, da je pustila sled tudi v strukturi in delovanju človeških možganov. Foto: EPA
Volk
Sodobni volk in pes si delita skupnega prednika. Foto: BoBo
Poljedelstvo
Če izsledki raziskave držijo, se srečanje psa in človeka ni zgodilo v času ustalitve in poljedelstva (pa tudi udomačitve drugih, običajnih domačih živali), temveč v času lova in nabiralništva. Foto: epa

Švedski znanstveniki so izvedli ogljikovo datiranje in raziskavo genoma zelo stare volčje kosti, ki so jo našli na Tajmirskem polotoku. Poglavitni ugotovitvi objavlja znanstvena publikacija Current Biology: kost je stara 35.000 let in pripada skupnemu predniku sodobnih psov in volkov.

Raziskovalci so imeli precej sreče. Kostni fragment so našli na eni izmed odprav v Rusiji in na začetku sploh niso vedeli, da pripada volku. To so pokazale poznejše genetske analize. Povsem verjetno bi bilo, da pripada sodobnemu primerku, saj je polotok z njimi bogato poseljen, so v sporočilu za javnost zapisali pri izdajatelju. Za karbonsko datiranje so se odločili po vzgibu in presenečeno ugotovili pravo starost.

Pregled DNK (tako jedrnega kot mitohondrijskega) je pokazal, da ima prastari tajmirec zelo veliko skupnega z današnjimi sibirskimi haskiji in grenlandskimi vlečnimi psi. "Prek DNK smo pridobili neposredne dokaze, da ima tisti sibirski haski, ki ga vidite pohajkujočega po ulici, skupnega prednika z volkom, ki se je davno v preteklosti klatil po Tajmiru," je izjavil prvi avtor raziskave, Pontus Skoglund z institucije Harvard Medical School. Genetske sledi so našli še v šar pejih in finskih špicih.

"Ta volk je živel le nekaj tisoč let po izginotju neandertalcev iz Evrope, takrat, ko so sodobni ljudje ravno začeli poseljevati to območje, pa tudi Azijo," je dodal.

Velika ločitev
Raziskava je pojav, ko so se psi ločili od volkov, umestila v časovno obdobje med 27.000 in 40.000 let v preteklost. Do zdaj je veljalo (in tudi še ni popolnoma ovrženo), da se je to zgodilo kmalu po koncu zadnje ledene dobe, najpozneje pred 16.000 leti, vsekakor pa nekje takrat, ko se je človeštvo ustalilo in se začelo ukvarjati s poljedelstvom. "Pse smo najbrž udomačili precej bolj zgodaj od veljavnega splošnega prepričanja," je izjavil Love Dalén iz Švedskega naravoslovnega muzeja.

To so ugotovili z analizo "molekularne ure", hitrosti genetskih mutacij skozi čas, kar je mogoče razbrati iz genoma. Tajmirski primer je pokazal, da ta voljča "ura" teče precej počasneje, kar je ločitev med psi in volkovi potisnilo dlje v preteklost.

Izsledki bodo vplivali tudi na znanost o človeku. Če sta se najprej spoprijateljila lovec/nabiralec in pes (ne pa poljedelec), potem je tudi človeška kultura drugačna. Takrat so najbrž psi pripomogli k lovu na živali - ali pa odganjali lovsko konkurenco, pa naj bo živalska ali človeška. Odprto sicer ostaja vprašanje, kako se je ta povezava zgodila - je žival začela slediti človeku ali je homo sapiens sapiens vzel mladiče v ujetništvo?

Drugi, manj verjeten scenarij
"Edina druga mogoča razlaga za izsledke je velik razcep v takratni volčji populaciji v dve skupini. Le ena izmed teh dveh skupin bi bila izvor današnjih volkov," je pojasnil Dalén. Prav zato v raziskovalni skupini ocenjujejo, da je ta druga razlaga precej manj verjetna, saj bi morala druga velika skupina izumreti brez sledu.

"Še vedno je mogoče, da je ena populacija volkov dolgo sledila ljudem, a ostajala neudomačena," je k temu dodal Skoglund.

Skupni prednik
Nekoč so znanstveniki menili, da so psi izšli iz sivega volka, a so genetske študije pokazale, da psi in volkovi delijo skupnega prednika. Ta naj bi živel po Evropi in Aziji in izumrl pred približno 10.000 leti - skupaj z mamuti, sabljezobimi tigri in drugimi vrstami ledene dobe.