Leptospiroza je bolezen, ki jo povzroča bakterija leptospira. Stalen vir okužbe so največkrat miši in podgane. Pojavlja se po večini jeseni in spomladi, ker visoke temperature poleti in zmrzal pozimi bakterijo uničijo.

Bolezen zelo nevarna za jetra in ledvice
Miši, podgane in druge bolne živali, ki imajo v sebi bakterijo, po navadi okužijo stoječe vode, največkrat luže. Bakterija se v luži nato namnoži, pes z njo pride v stik na sprehodu. Tako potem pride do okužbe. Bolezen je nevarna, gre za zoonozo, torej lahko zbolijo tudi ljudje. Kužne so telesne tekočine, predvsem urin. Zelo nevarna je za jetra in ledvice. Če jo odkrijemo pravočasno, je ozdravljiva.

Lahko se razvije zlatenica
Težava je tudi v tem, da pri živalih začetno stopnjo bolezni največkrat zamenjamo za navadno virozo. Na leptospirozo posumimo šele takrat, ko je sluznica rumene barve, to pa pomeni, da ima žival že zlatenico. Takrat je - žal - zadeva že zelo kritična, potrebni so zelo invazivni vsakodnevni ukrepi z infuzijami in terapijami. Žival lahko pri zelo hudi obliki bolezni pogine v nekaj dneh.

Cepivo vseh podvrst leptospire ne zajema
Številni skrbniki psov so prepričani, da je njihova žival s cepivom proti kužnim boleznim cepljena tudi proti tej bolezni, a na žalost lahko pes zboli za petimi, šestimi vrstami leptospiroze, vseh pa cepivo ne zajame - zajame samo dve najpogostejši. Čas od okužbe do izbruha bolezni je nekje do 14 dni, znaki okužbe pa so bruhanje, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura, dehidracija.

Nasvet: vedno imejte s seboj vodo za vašo žival, še posebej tedaj, ko greste na daljše sprehode. Ne smejo piti postanih luž, odsvetovano je tudi kopanje v lužah in v stoječih vodah.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.