Direktorica Avstralskega centra za ožigalkarje Lisa-ann Gershwin je sicer odkrila dve novi vrsti meduz iz rodu irukandji - te so navadno velike zgolj za en noht, keesingia gigas pa je dolžine človeške roke, njeni toksini pa naj bi povzročali potencialno smrtonosni sindrom irukandji, ki lahko povzroča bolečino, slabost, bruhanje, v skrajnih primerih pa tudi srčno kap in odpoved srca.

Po besedah Gershwinove so keesingio gigas prvič fotografirali že v 80. letih, a je trajalo vse do lani, da je pomorski znanstvenik John Keesing blizu Shark Baya končno ujel prvi primerek. Gershwinova pravi, da na nobeni izmed fotografij ni bilo videti, da ima meduza lovke, pa tudi ulovljeni primerek je bil brez njih. "Meduze imajo vedno lovke ... tako lovijo hrano, tam imajo tudi ožigalke," je povedala.

Od Walesa do Južne Afrike
Direktorica ugiba, da bi meduza sicer lovke v obrambi lahko odvrgla, kot to počnejo nekatere svetlikajoče se meduze, a da ni nobenega dokaza, da ima kak irukandji tako sposobnost. "Mislim, da je verjetneje, da lovke ima, da pa jih po nekem naključju tisti primerki, ki smo jih fotografirali in ulovili, nimajo več," pravi Gershwinova. "Mislim, da gre v resnici za zelo preprosto razlago - samo da še ne vemo, kaj ta je."

Meduze irukandji so v preteklosti opazili že vse od Walesa na severni polobli do Melbourna in Cape Towna na južni. Sindrom irukandji naj bi sicer povzročalo 16 vrst strupenih meduz, izmed katerih štiri najdemo na zahodu Avstralije.