Večina kopalnih območij v Sloveniji je na rekah, tudi na Nadiži. Foto: BoBo
Večina kopalnih območij v Sloveniji je na rekah, tudi na Nadiži. Foto: BoBo
Kopanje v Tacnu
Če nameravate skočiti v vodo, predtem ne posegajte po mamilih in alkoholu, opozarjajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: BoBo
Portorož
Na urejenih kopališčih je nevarnost, da se pod površjem skriva kakšna nevarna ovira, manjša. A vseeno velja opozorilo: ne skačite v vodo, če niste prepričani, kako globoka je. Foto: BoBo

Na agenciji za okolje pred začetkom poletne sezone, ko ob rekah, jezerih, pa tudi ob kakšni gramozni jami, bajerju in ribniku mrgoli priložnostnih kopalcev, opozarjajo, da takšno kopanje sicer ni prepovedano, saj je voda na voljo vsem, je pa lahko zelo nevarno: "Lokacijo kopanja pa moramo izbirati premišljeno in se zavedati tveganj, ki nam jih kopanje predstavlja – za lastno varnost in zdravje lahko največ storimo sami. Ključnega pomena za zdravo kopanje je tudi ustrezna kakovost vode."

Najnevarnejše so s fekalijami onesnažene vode, saj te predstavljajo tveganje za zdravje kopalcev - patogeni v vodi namreč povzročajo različne bolezni in okužbe, kot so trebušna obolenja, kožne okužbe, vnetja dihalnih poti, očesnih sluznic in ušes. Ali je voda onesnažena s fekalijami, je mogoče "izmeriti" z vsebnostjo (oz. količino) določenih vrst bakterij, na primer Escherichie coli in intestinalnih enterokokov.

Kakovosti voda na "divjih" kopališčih ne spremljajo
Ob tem na agenciji opozarjajo, da vsebnost teh bakterij spremljajo samo na lokacijah, ki namenjene kopanju, "medtem ko kakovosti vode na tako imenovanih 'divjih kopališčih' ne spremljamo v sklopu državnega monitoringa". "Mednje sodijo številne gramoznice, bajerji, vodni zbiralniki, ribniki, ki kopanju niso namenjeni in urejeni v ta namen z vidika varnosti, prav tako pa je dvomljiva tudi kakovost vode. Na teh lokacijah se kopamo izključno na lastno odgovornost," poudarjajo.

Kopanje ob rekah na lastno odgovornost, a večinoma organizirano
Varnih oz. uveljavljenih kopališč, ki imajo svojega upravljavca, za varnost na njih pa skrbijo reševalci iz vode, je v Sloveniji na površinskih vodah 18, od teh velika večina (14) na morju, drugi pa na Blejskem jezeru (3) in na Šobčevem bajerju (1). Poleg teh pa imamo po državi tudi 30 t. i. kopalnih območij: "To so pretežno naravni odseki na rekah, jezerih in morju, namenjeni kopanju, kjer je bilo v kopalni sezoni v preteklosti evidentiranih vsaj 300 kopalcev na dan, trikrat na kopalno sezono." Večina teh območij (23) je na rekah, in sicer na Idrijci, Soči, Nadiži, Krki in Kolpi, pa tudi na Bohinjskem in Blejskem jezeru, sedem kopalnih območij pa je določenih na morju. Kopanje na kopalnih območjih je sicer na lastno odgovornost, saj za varnost navadno ni posebej poskrbljeno.

Ne glede na to, ali se kopate na naravnih kopališčih ali na kopalnih območjih, pa vam ni treba skrbeti za zdravje - tudi lani so vse vode (kjer se redni monitoring sploh izvaja) po evropskih merilih dobile najmanj oceno zadostno, kar pomeni, da je voda primerna za kopanje. Tako dobre rezultate imajo slovenske reke in morje že vse od leta 2010, lani pa smo se odlično odrezali tudi pri oceni vode v morju, kjer smo lani edini v Evropi dosegli popolno skladnost, so pojasnili na Agenciji za okolje.

Na leto 17 utopitev, večinoma na neurejenih kopališčih
A čeprav sama voda ne predstavlja tveganja za zdravje, to še ne pomeni, da lahko v reke, jezera in morje brezglavo skačemo. Čeprav v Sloveniji ni ravno veliko utopitev (po podatkih policije povprečno 17 na leto), pa se jih največ zgodi ravno pri kopanju v rekah in na morju oziroma na neurejenih kopališčih - predvsem zaradi zdrsov in slabega plavalskega znanja, pa tudi zato, ker tam nad vami v večini primerov ne bdi reševalec iz vode. Pogosto se namreč takšne nesreče dogajajo predvsem na neurejenih kopališčih - v že omenjenih gramoznih jamah in ribnikih - saj plavalci zaradi kalne vode ne vidijo ovir (kamenja, debel in podobnega) pod površjem, plavalca lahko hitro ujame vrtinec ali kakšna brzica ...

Kako pomagati utapljajočemu?
Pristojni ugotavljajo, da pogosto opozorilne table ne zaležejo in se žal take nesreče dogajajo. Zato ob tem na upravi za zaščito in reševanje svetujejo, da utapljajočemu nikakor ne pomagate tako, da se "vržete" v vodo za njim, ampak mu do kopnega raje pomagajte tako, da mu vržete vrv, palico ali kakšno oblačilo. Nato pa, seveda, na pomoč pokličite tiste, ki so za takšna reševanja usposobljeni, dodajajo.

Na splošno pa je pred kopanjem dobro upoštevati klasična navodila: v vodo nikar, če ste se pred tem "hladili" s pivom ali kakšno drugo alkoholno pijačo, plavanje ni priporočljivo niti po zelo obilnem kosilu, pravijo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje.