Voda
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 13 glasov Ocenite to novico!
Slovenija je novembra 2016 vpisala pravico do pitne vode v Ustavo, s 70. a členom, ki med drugim navaja, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro, ki ga upravlja država. Foto: Pixabay
- Predstavniki kampanje Rešimo Muro in lokalni prebivalci so ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen ob svetovnem dnevu voda predali peticijo s 77.310 podpisi za ohranitev naravne reke Mure in proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota. Poudarjajo, da bi že gradnja ene same elektrarne povzročila nepopravljivo škodo reki in ljudem. Foto: BoBo
Na okrogli mizi Ali ustava drži vodo so med drugim opozorili, da se rok za uskladitev zakonodaje glede ustavnega zapisa vode nezadržno približuje, napredka pa ni zaznati. Foto: Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa
Lakirnica Magne je primer, kjer se je zaščita narave, tudi vode, umaknila drugim interesom, je dejal evropski poslanec Igor Šoltes. Foto: BoBo
VIDEO
Svetovni dan voda: Rešimo...

Dodaj v

Svetovni dan voda: Kako izvajati ustavno pravico do pitne vode tudi v praksi?

Slovenija zapisa vode v Ustavo še vedno ni uvedla v zakonodajo
22. marec 2018 ob 14:08,
zadnji poseg: 22. marec 2018 ob 14:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Na oskrbo z vodo smo v Sloveniji lahko ponosni. Imamo eno najboljših na svetu," je ob mednarodnem dnevu voda poudarila predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik.

Slovenija je novembra 2016 vpisala pravico do pitne vode v Ustavo s 70. a členom, ki med drugim navaja, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro, ki ga upravlja država. Toda po skoraj letu in pol Slovenija še ni pripravila ustreznih zakonskih in podzakonskih rešitev, kako izvajati zapisano v ustavi tudi v praksi.

Evropski poslanec Igor Šoltes je ob svetovnem dnevu vode organiziral okroglo mizo za naslovom Ali ustava drži vodo?, na kateri so sodelovali tako predstavniki strokovne javnosti, kot predstavniki nevladnikov. Šoltes je v uvodu opomnil, da se v sami praksi se ne bo spremenilo nič, če ne bo primerne zakonodaje.

"Ob vpisu pravice do pitne vode v ustavo se je pokazalo, da voda teče čez politične prepreke, a od takrat je to tudi žal vse, kar se je zgodilo. V Sloveniji smo že prevečkrat videli, da ustava prenese vse, a pitna voda je preveč pomembna, da bi dovolili, da tudi ta ustavni člen postane mrtva črka na papirju," je dejal.

Po njegovih besedah je tudi pomembno, da se vzpostavi ustrezen odnos do vode, ki terja ustrezno vzdrževanje, ustrezen infrastrukturni sistem in nadzor nad kakovostjo. Vse to pa prinaša določene stroške, tako da ne moremo pričakovati, da bo z ustavno pravico do pitne vode ta postala zastonj.

Voda je kompleksna zadeva
Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je glede zamude z ustrezno zakonodajo pojasnil, da je vzrok, da do izvedbe ustavnega zapisa pravice do vode še ni prišlo, ker je odprtih še veliko vprašanj, ki jih je treba uskladiti.

"Zapis je mogoče urediti tudi s spremembami zakonodaje o gospodarski javni službi, ki je stara že 25 let in jo je treba popraviti, z zakonom o podelitvi koncesij ter zakonom o varstvu okolja, in urediti vprašanje, ali je to izvirna pristojnost občin ali se poveča vloga države. Zatakne se pri podrobnostih, saj je treba oblikovati veliko premišljenih dejavnosti, pri čemer Ministrstvo za okolje in prostor to nalogo resno jemlje, saj smo z vpisom v ustavo postavili varovanje pitnih voda za človeka nad nekatere druge pravice," je dejal Behin in dodal, da je v bistvu dobro, da nismo preveč hiteli in smo se le pogovarjali. Odkrili smo, kako kompleksna zadeva je voda.

Kaj je to vodni vir?
Predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik je poudarila, da vodarska stroka meni, da vpis pravice do pitne vode pomeni velik poseg v sedanjo ureditev na področju voda. Spremembe, če ne bodo strokovno in premišljeno narejene, povzročijo tudi negotovosti.

Globevnikova je opozorila tudi različno razumevanje, kaj je v bistvu voda in kaj je vodni vir. "Nimamo enotnega zavedanja, kaj je to vodni vir, saj ga vsaka stroka in državljani drugače razumejo. Lahko je to vodno zajetje ali pa izvir, za stroko pa celotni vodni krog," je dejala.

Poudarila je, da pri usklajevanju z ustavo potrebujemo čim širši pristop: "Kot primer naj omenim, da 50 odstotkov vode za oskrbo v Sloveniji prejmemo iz podzemnih voda. Zato je zelo pomembno tudi to, kaj delamo z gozdovi, mokrišči in našimi rekami. Pri prenosu v zakonodajo in podzakonske akte je treba mobilizirati vse te vidike. Predvsem pa moramo spreminjati tudi zavest ljudi in vedenje o tem, je še dejala."

Na vrsti je politika
Nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije, zdaj član kabineta kamniškega župana Marjana Šarca, Brane Golubović je vodil civilno iniciativo Za Slovenijo in svobodo, ki je zbrala več kot 56.000 podpisov za vpis pravice do vode v ustavo, pa je menil, da je zdaj na vrsti politika, ki mora vključevati stroko, da se določba ustrezno izvede v praksi. "Če smo v ustavo zapisali, da bomo trajnostno upravljali vode, ali je politika mislila z zapisom iskreno, ali je to naredila le zato, ker je bilo všečno? Država je namreč že povozila ustavno določbo z izdajo dovoljenja za gradnjo na ožjem vodovarstvenem področju," je opozoril.

Protipoplavne zaščite uničujejo hidrosistem
Naravovarstveni aktivist Anton Komat je poudaril, da v Sloveniji nujno potrebujemo organ, ki bo imel celovit vpogled v vodni krog: "Trenutno tega nimamo, niti ne vemo, kaj se s tem sploh dogaja. Vodni krog je trenutno razbit na nešteto koščkov, ki ga vsak po svoje upravlja. Vodni krog se upravlja kot podjetje v stečajnem postopku, kar je kriminal."

Trenutno pa v Sloveniji po njegovem mnenju veliko grožnjo slovenskim vodam predstavlja gradnja zaščite proti poplavam, ki po njegovem mnenju uničujejo hidrosistem rek: "Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav. Kapital je tisti, ki je to povzročil, da se nato pojavi kot rešitelj tega stanja. To je past, ki se dogaja na slovenskih rekah."

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
bilzerian
# 22.03.2018 ob 14:25
a ni direktor podjetja Nestle dejal, da je pravica do pitne vode bedarija, proti kateri se bo Nestle boril?
jockan
# 22.03.2018 ob 15:14
Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav.

Treba je le počistit struge rek naplavin in proda, kot so to počeli včasih, ter omogočiti, da voda odteka tam kjer že tisočletja.
Ogroženi
# 22.03.2018 ob 14:52
PS:
Nikoli ne bom razumel logike, da ima neki stanovanjski blok recimo npr. 10 stanovanj, v njem deset prejemnikov računa za vodo, po možnosti pavšal, ker so bloki stari in ni posamičnih števcev med stanovalci.

A vodno podjetje in komunale še vedno vsakemu stanovalcu posebej zaračunavajo omrežnino. Čeprav je jasno, da do tistega stanovanjskega bloka vodi samo en vodni priključek. Temu se reče legalizirana kraja.
GUESS
# 22.03.2018 ob 15:31
Slovenija ima izvrstno vodo in odlično oskrbo z njo. Vsaj v velikem delu države.
Ampak, to je zaradi naravnih danosti. Glede tega imamo ful srečo. Voda in gozdovi.
Če bi bila oskrba bolj odvisna od organiziranosti ustreznih služb bi bolj tanko piskali.
Počasi bomo rabili vse bolj učinkovito vojsko, saj bodo apetiti po naših naravnih bogastev vse večji. Ne pravijo zaman, da bo voda nafta 21. in 22.stoletja.
Ogroženi
# 22.03.2018 ob 14:50
Voda bi morala biti last državljanov, ne pa Mirotov Cerarjev!!!

Vsa vodna podjetja, ki z vodo upravljajo, bi morala ves dobiček vlagati v posodobitev vodnega omrežja, ali ga razdeliti med državljane v obliki preplačil.

Vsa gospodarska dejavnost bi morala plačati malo več kot pa posamezniki. ne veliko a malo več - ker s porabo vode nekaj zaslužijo je prav, da družbi nekaj vrnejo.

Vsi javni zavodi bi morali imeti vodo zastonj! Vsi koncesionarji pa bi jo morali plačati.

Vsa termalna voda bi se zasebnim organizacijam (zdraviliščem) morala prodajati, dobiček pa bi moral iti državljanom.

eh, kaj se vžigam, nikoli ne boste razumeli. Pa do rudnin, host, rabe morja, morske, rečne in jezerske obale ter gora sploh še nisem prišel....
Hijena
# 22.03.2018 ob 16:24
Naši kekci bodo ob prvi resni ponudbi, pravico do naše vode prodali multinacionalki. Ustavna pravica nas namreč ne ščiti pred ničemer...
Shaka Zulu
# 22.03.2018 ob 15:04
Na našo pravico do vode je pripetio vedno več ljudi, ki od te pravice živijo. To je torej pravica, ki se vsak dan bolj plačuje, skladno s povečanjem števila delilcev te pravice. Od delilcev pravice do delilcev vode je samo korak.
samburin
# 22.03.2018 ob 17:02
Kako izvajati ustavno pravico do pitne vode?
Tako, da na vodovarstveno območje postaviš Magno !
red_sea
# 22.03.2018 ob 16:13
Skippy

Ja, shranjevanje odtekle vode, prečiščenje, ustekleničenje itd se ne izplača.
Đorđ Buš
# 22.03.2018 ob 18:25
Pozanimajte se o ksenoestrogenih ter njihovem vplivu tako na ženske, kot moške
frlekin
# 22.03.2018 ob 14:31
Pravica za katero moramo plačevati.
red_sea
# 22.03.2018 ob 14:20
Pravico do pitne vode je brez veze, če bomo še naprej ignorirali globalno segrevanje (ki bo privedlo do vojn za vodo) nam noben papir ne pomaga. Problem je TEŠ 6, problem je dezinformiranje ljudi v zvezi z nuklearno energijo, problem je v tem, da denar raje kot v raziskave fuzije dajemo v vojsko.
bistri08
# 22.03.2018 ob 21:17
Najbolje da speljemo Savo v Afriko in Muro v Azijo, da bomo zadostili "kar pripada" človeku.
Slovenija prva v pravicah!

Po drugi strani pa ubogi ljudje - največkrat starejše in pomoči potrebne - ki jih deložirajo iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Nove ilegalce pa - seveda jim pripada - stanovanje in denar za dostojno življenje pri nas.

Ko takole gledam vse skupaj me mine da bi kaj privarčeval ali še kaj ustvaril za naprej.
Đorđ Buš
# 22.03.2018 ob 18:23
Sem VIP stranka Uniona, spil sem cistern njihove voda z okusom hmelja

-računam na to, da pasterizacija odstrani hormonske inhibitorje, ter preostanke zdravil in nedovoljenih substanc
kotzi
# 23.03.2018 ob 10:29
vodarino placujemo..pa mamo v ustavi zagotovljeno vodo...torej...
HOR
# 22.03.2018 ob 20:18
To pa je vredno prebrati še enkrat, saj kaže na tozadevno nedopustno nekredibilnost države...:

Protipoplavne zaščite uničujejo hidrosistem

Naravovarstveni aktivist Anton Komat je poudaril, da v Sloveniji nujno potrebujemo organ, ki bo imel celovit vpogled v vodni krog: "Trenutno tega nimamo, niti ne vemo, kaj se s tem sploh dogaja. Vodni krog je trenutno razbit na nešteto koščkov, ki ga vsak po svoje upravlja. Vodni krog se upravlja kot podjetje v stečajnem postopku, kar je kriminal."

Trenutno pa v Sloveniji po njegovem mnenju veliko grožnjo slovenskim vodam predstavlja gradnja zaščite proti poplavam, ki po njegovem mnenju uničujejo hidrosistem rek: "Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav. Kapital je tisti, ki je to povzročil, da se nato pojavi kot rešitelj tega stanja. To je past, ki se dogaja na slovenskih rekah."
Laskodrinker
# 22.03.2018 ob 19:47
Kako izvajati to pravico v praksi? Enostavno, nehajmo plačevati vodarino!
tuintam
# 22.03.2018 ob 19:39
Če bi naši naredili, kar naj po mojem pa bi, ko bi končno popravili ustavo celoti v korist, v njej ustavnopravno opredelili davkoplačevalsko celoto kot subjekt, pa ko bi prenesli potem vzajemni kapital na to celoto, ko bi se s tem upravitelj Država umaknila iz lastništva, upravljala pa še vedno bi, če da potem nekemu lastniku pogodbeno zavezano, računovodsko, ko si vzajemnega kapitala upraviteljica Država in njeni pod-upravitelji ne bi prilaščala več, bi v javno last lahko prenesli tudi NLB. Jo rešili in obenem zavezali upravitelja potem neki ločeno od Države opredeljeni davkoplačevalski celoti (družbi, ki tokrat pa ne bi bil upraviteljica, se je ne bi z upravitelji enačilo). Računovodsko. Ko bi upraviteljem preprečili prisvajanje, jih računovodsko naredili odgovorne ipd. Rešili bi marsikaj. Noben si pa ne bi lastil identitete celote. Okolje bi zadihalo. Naši spermiji bi skakali od sreče, ker bi se tudi njih končno ščitilo pred oblastnimi (goli in bosi zanamci)...
tuintam
# 22.03.2018 ob 19:23
Tole je le polemika:

Kar se vode tiče, je v bistvu lahko v prekršku že kar sama upraviteljica Država. Ki zase trdi, da je kot upraviteljica obenem tudi tista država v smislu celote, družbe. V ustavi, ko vzajemni kapital in identiteto celote Država kar nase prepiše, celo nasledstveno iz socializma. Ko si ga je lastilo subjekt Združeno delo, takrat ono upravitelj. Država je v koliziji interesov (to je osnova korupcije). Je hkrati upraviteljica in hkrati tisti, ki naj bi mu bil pa vsak upravitelj zavezan.

Pa naši 'pravniki' (po mojem v narekovajih) to vsi kar gledajo. Ko si kapital in pravno identiteto celote upravitelj kar prilasti. Radikalno je to, desno, in socializem je v tem smislu desno, ne pa družbi naklonjen in ne levo. Ko celote prav on ne opredeli kot subjekta ločeno od oblasti ali upravitelja (celota v bistvu ni upravitelj, ne pa da je, ko mi vse kar enačimo, pa še demokratsko da to potem je).

V bistvu bi moral biti pa vzajemni kapital v lasti 'javnosti', a kot z ustavo opredeljenega subjekta, ki pa ga mi opredeljenega z ustavo sploh nimamo. Ker očitno pojma nimamo zakaj naj bi oblast oz. upravitelj (Država) ločeno ljudstvo pa sploh opredelila, družbo ali davkoplačevalsko celoto. V ZRN vzajemni kapital ni državni, pač pa je v celoti najprej javni, nasplošno, od davkoplačevalske celote kot makro subjekta, ki sam v tem primeru ni upravitelj, od celote, ki se je ne enači z upravitelji (z Državo ipd.), in si slednji ne smejo prilaščati tega kapitala. Kaj šele s kakšno z ustavo.

Kaj je že Šoltes, Računsko sodišče? Ena od ustanova, ki jih imamo, da do podobnih makro prekrivanj ne bi prihajalo? Ne opredelijo celote, ki bi jo morali opredeliti kot prvo. V bistvu ne razumejo, na čem sploh bazira zahodna demokracija oz. koga kdo tu priznava in kje ga ne. Celoto. Vse.
tuintam
# 22.03.2018 ob 18:44
Če je voda javna dobrina, je treba ustavnopravno opredeliti tisto 'javnost'. Kot lastnico kot pravno osebo. Mogoče bomo potem lažje o čem razmišljali o obstoju kakšne celote, ki naj bi jo subjekti, ki upravljajo, upoštevali kot lastnico. Določba, da je pravica do vode splošna, pomeni, da si vode ne smi prisvajat nihče, ki z njo upravlja, niti upraviteljica Država ne. Ima zgolj koncesijo. Tudi Država. Pri nas jih sicer pa kar ona daje, kar kaže na nonsens. Celoto se mora pa zato opredeliti, jo pravno priznati. Da potem voda ni kar nikogaršnja, kar smo mi pa navajeni. Toliko, da bi g. Šoltes vedel, kaj narediti. Popraviti moramo ustavo. Celoto opredeliti ločeno od upraviteljice Države. Tako, da celota ne upravlja. Tudi tu mi delamo napako, ker ljudstvo in oblast kar enačimo. Sicer ne moremo napotka uresničiti. Za popravek ustave moramo pa seveda malo popraviti tudi naše glave. Pravniki naj ne bi branili napak, ki jih mi že kar v dokaj šlampasto skup sklamfani ustavi imamo, ko se prekriva Državo in družbo (davkoplačevalsko celoto), upravitelja (kar Država je) in celoto kot neupravitelja, ko si Država kar prilasti kapital, s katerim upravlja, pa ko celoto ščitimo z upraviteljem, namesto tudi te pred njim in pred njimi, tudi pred lastnimi. Ko kar nase prepišejo, kar je skupno., s pravno identiteto celote vred. Skupnost opredelite. V ustavi. Ločeno od Države. Družbo tako, da ta tokrat sama ni upravitelj Naj se jo neha enačiti z oblastjo in oblasti na ta način dajati in dovoljevati, da bi imela preveč pooblastil. Naj se komu lastniško-pravno z ustavo zaveže upravitelje, tudi upraviteljico Državo. Ker Država upravlja, skupnost ne. V ZRN imajo zato vzajemni kapital knjičen na davkoplačevalsko celoto, ne kar na subjekt Državo, kot mi...
Đorđ Buš
# 22.03.2018 ob 18:27
Voda je kompleksna zadeva
h2o
rubin
# 22.03.2018 ob 17:55
Nikoli, raje odgovori na vprašanje. Kaj pol če bi od fevdalcev tvoj praprapra ded kupil vodni vir bi zdej moral bit privat? Ne se smešit. Da ne govorimo da je bila v zgodovini zemlja že stokrat menjana v vojnih osvajanjih itd.. Da ne govorim da je bila vsa vzeta Indijancem v ZDA itd
tim sein
# 22.03.2018 ob 16:24
Problemi z vodo so, ker niso upoštevane ženske kvote.
bilzerian
# 22.03.2018 ob 14:49
a mi lahko nekdo razloži, kakšno zvezo imata Magna in pitna voda? kolikor jaz vem, so prej bile tam njive, na akterih so se uporabljali strupi v velikih količinah. sedaj pa boda lastniki gledali na vsako kapljico laka, pa ne iz ekoloških razlogov, ampak zato, ker je lahk denar. raje ga našpricajo na avto in zaslužijo, kot spustijo v podtalnico in ne zaslužijo nič, ampak imajo samo stroške.
Plavica1
# 14.05.2018 ob 15:18
Čigave pa so potem padavin nad vsako posamezno državo?
oziris.va
# 25.03.2018 ob 13:00
Film James Bond: Kvantum sočutja je lepo prikazal regulacijo tega področja.
kotzi
# 23.03.2018 ob 10:27
a direktor Nestleja je to rekel...norrro...pa ni american...temvec Evropejec...a evropejci tut tako mislijo...nestle je evropska firma...torej...
kotzi
# 23.03.2018 ob 10:26
haha...koliko je bilo hrupa...voda v ustavo..lepo...super..kaj pa sedaj....
nikoli
# 22.03.2018 ob 19:28
Da, e bi kupil, bil moj. lahko ga bi dobil za oškodnino.
Sklonjen
# 22.03.2018 ob 18:18
To bi morali prej razmišljati!
nikoli
# 22.03.2018 ob 17:49
@rubin, kmetje so zemljišča po tako imenovani zemljiški odvezi zemljo od fevdalcev odkupili. Fevdalci pa so jo morali prodati.
rubin
# 22.03.2018 ob 17:29
Naj mi zagovorniki fevdalnega kapitalizma razložijo zakaj je dobro, da je voda neprivatizirana, torej nihče ne služi z njo, in je zgolj dana max v koncesijsko upravljanje, gozdovi in kmetijska zemljišča pa privat? Oboje je naravni vir, zgoj namesto stroška vzdrževanja vodovodnih omrežij itd je v gozdu strošek poseka itd, na njivi pa se ve, pridelave. In kakor se vodo rabi, se rabi tudi krompir ali lesno maso... No, da vas vidim zagovornike rentašev na naravnih virih.. Mimogrede, v Rusiji je gozd (velikanski gozdovi v Sibiriji) v lasti države in majo tko vsi korist od njega, pri nas pa je večinoma v privat rokah in cerkvi. Prav tako je v ZDA...
negasega
# 22.03.2018 ob 14:38
Kakša "sreča", da smo za prvega ministra imeli Cerarja, ki nam je z ustavo zagotovil zdravo pitno vodo. To je za nas Štajerce, za okus špricarja, življensko pomembno.
HOR
# 22.03.2018 ob 20:10
@red_sea
# 22.03.2018 ob 14:20
"...Pravico do pitne vode je brez veze, če bomo še naprej ignorirali globalno segrevanje (ki bo privedlo do vojn za vodo) nam noben papir ne pomaga..."

...
Podobne izjave v preteklosti so se do sedaj v glavnem izkazale za pretiravanja in popolnoma zgrešene ter glede na konstanten napredek veljajo za takšne še naprej...!
Pitne vode je globalno vedno več, preskrba pa vedno boljša in bolj odvisna od (ne)razvitosti, kot pa od naravnih danosti...
Tako, da je zadnjih 50 let globalnega segrevanja, privedlo kvečjemu do več in ne manj vode, ter do boljše preskrbe z pitno in sanitarno vodo...!

Od leta 2000 (menda čas "katastrofalnih" klimatskih sprememb...) je bazični dostop do pitne vode dobilo dodatnih 1,4 milijarde ljudi...
Težave z vodo pa so v glavnem v nerazvitih področjih subsaharske Afrike z veliko rastjo populacije, kar pomeni, da je problem vode predvsem problem nerazvitosti pa tudi prevelike rasti populacije, kar pa bi mogoče lahko povzročilo porats problemov z vodo v kolikor se politika odloči, da tega ne bo primerno reševala...
KLIK ali copy-paste v iskalnik
https://data.unicef.org/topic/water-and-sanitation/drinking-water/#
KLIK
www.who.int/water_sanitation_health/moni
toring/coverage/jmp-update-2017-graphics/en/

NASA GRACE satelita sta pokazali spremembe v orbiti Zemlje, za to pa se krivi ogromno povečanje zalog vode na kopnem (3,2 trilijona ali 3200 milijard ton vode) od 2002 do 2014, kar bi naj kar za 22% zmanjšalo rast morske gladine ( prej pa je veljalo, da črpanje vode na kopnem, ki se potem steka v morje viša morsko gladino...!?)...!? Za kar vse bi naj bile (kakopak -1, 2, 3...hokus poskus-) - krive podnebne spremembe...

Dodatno pa nekaj tu (pa že spet...) ne štima v tej H2O klima alarmistični zgodbi...!? -Pa ne more biti hkrati ogromno več vode in večje pomanjkanje vode... -Ali pa le ni toliko več vode na kopnem, rast morja pa je pač naravno manjša" Kaj torej...!?
(v spodnjem članku pa še za povrh dodatno nakladajo o grožnjah taljenja Antarktike, čeprav se Antarktika ohlaja in pridobiva na ledu...!?)
LINK
www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-3443906/Sea-levels-rising-slower-expected-Parched-land-soaked-trillions-tons-water-melting-glaciers-stopping-ending-oceans.html
simnov
# 22.03.2018 ob 16:18
pri nas je bila vedno brezhibna voda in tudi zdaj je ok pa vlivajo not klor za bv da vse smrdi
presenečen
# 22.03.2018 ob 14:28
Svet je danes tako aufzglajzan, da bi želel celo prepovedati lakoto in žejo.
Skippy
# 22.03.2018 ob 16:01
90 % letnega pritoka vode nam odteče. No, kakšne koristi imamo od tega?
420
# 22.03.2018 ob 15:36
Anton Komat

Sloveniji nujno potrebujemo organ, ki bo imel celovit vpogled v vodni krog: "Trenutno tega nimamo, niti ne vemo, kaj se s tem sploh dogaja

haha ta tip je sam sebi namen.je našel prostor pod soncem za mešanje megle.treba je neki delat
Skippy
# 22.03.2018 ob 15:52
Ne pravijo zaman, da bo voda nafta 21. in 22.stoletja.

Kakšne nelogičnosti nekateri pišete. Le kako bo voda v Sloveniji lahko nafta, če je ne bomo smeli prodajati, ampak jo bomo pustili, da odteče? Že sedaj nam je velika večina preprosto odteče (in od tega imamo čisto nulo), nekateri pa populistično nabijate, da nam jo jemljejo.
Zdejkapopi
# 22.03.2018 ob 14:31
Privatizirat skupaj s solstvom zdravstvom, gozdovi in pokojninami pa prodat tujcem. Cimprej!
Kazalo