Razdejanje v občini Solčava. Foto: Občina Solčava
Razdejanje v občini Solčava. Foto: Občina Solčava
Veter je odkrival strehe na vseh koncih Slovenije. Foto: BoBo
Ljubljana
OŠ Cirkovce. Pouka danes ni, nadaljeval se bo v sredo. Foto: Danijel Poslek
Skala na cesti
Velika skala na cesti Zagorje-Čolnišče. Foto: BoBo
Padlo drevo
Zaradi vremenskih razmer se je drevo zrušilo na modro škodo blizu Jesenic. Foto: BoBo/Andraž Sodja
Padlo drevo
Poškodovana šola. Foto: BoBo
Padlo drevo
Polomljena drevesa v okolici Maribora. Foto: BoBo

OŠ Ig - podružnica Golo in podružnica Iška vas: pouk poteka, a so brez elektrike in ogrevanja.

CŠOD Rakov Škocjan: brez elektrike in ogrevanja, tam so trenutno sedmošolci OŠ Šmarje - Sap, Grosuplje.

OŠ Škofljica: v vseh oddelkih na matični šoli in podružnicah manjkajo učenci vozači (okoli 30 odstotkov).

OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem - podružnica Zalog: podtalnica v kleti, ki jo že prečrpavajo.

Vrtec Kočevje - enota Narcisa: zaprt, ker ni elektrike in gretja, otežena dostava, odkrilo nekaj opek.

Vrtec Kočevje - enota Mojca: zaprt, ker ni elektrike in gretja, odkrilo nekaj opeke.

OŠ Preska - podružnica Topol: težave z organizacijo pouka, saj ni elektrike. Nekaj učencev iz doline zaradi podrtih dreves na cesti ni prišlo v šolo.


OŠ Radlje ob Dravi - podružnica Remšnik: ni pouka, saj so na območju ceste zaprte. V vrtcu je organizirano varstvo.


OŠ Ob Rinži, Kočevje - podružnica Kočevska Reka: razkrita streha, ni elektrike, ni pouka.

OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu in podružnica Gradišče na Kozjaku: zaradi neprevoznih cest ni pouka.

Vir: Ministrstvo za šolstvo
Ljubljana
Stanje pri Vipavi v ponedeljek. Foto: Uporabnik/Aleš Alagič
Cirkovce
Škoda na OŠ Cirkovce. Foto: MMC RTV SLO/Dani Poslek

Zaradi večjih količin padavin v preteklih dneh in napovedanih padavin je v zahodni in južni Sloveniji povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov, opozarjajo na Geološkem zavodu Slovenije. Do tega lahko pride tudi v drugih predelih Slovenije. Verjetnost plazenja zemlje se bo povečevala sorazmerno s količino padavin. Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih, svetujejo na zavodu. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke v opornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine, pa tudi na znake zamakanja vode na zemljišču, opozarjajo.

Sečovlje
Narasle vode otežujejo gibanje prebivalcev. Prizor je iz Sečovelj. Foto: BoBo/Peter Uhan
Ljubljana
Padavine spremlja močan veter, ki onemogoča obrambo z dežniki. Prizor je iz Ljubljane. Foto: BoBo/Borut Živulović
Potok
Pri Škofji Loki je na poledenelem parkirišču vozilo zdrsnilo v narasel in deroč potok. Prizor je ponedeljkov. Foto: Policija
Žaganje
Padla drevesa so zaprla številne ceste. Foto: BoBo
Skalni podor v Zagorju
Številne hude posledice vremenske ujme

Podrta drevesa so naredila veliko škode na električnem omrežju. Zjutraj električne energije ni imelo kar okoli 46.000 gospodinjstev. Okoli 15. ure je bilo po vsej državi še vedno brez električne energije okoli 19.000 gospodinjstev, okoli 18. ure pa 10.000.

Po podatkih Elektra Ljubljana, ki poleg Ljubljane z okolico pokriva tudi Kočevje, Novo mesto in Trbovlje, se je s številike blizu 20.000, kolikor je bilo na tem območju brez električne energije gospodinjstev zjutraj, okoli 15. ure ta zmanjšala na slabih 11.000.

Na območju Elektra Celje je brez električne energije še okoli 3.700 odjemalcev; prebivalce Zgornje Savinjske doline in Koroške bodo oskrbeli s 14 agregati.

Iz Elektra Primorska so medtem sporočili, da se jim je uspelo odpraviti večji del napak na področju Tolmina in Kobarida. Elektriko še čaka okoli 500 gospodinjstev, prav toliko tudi na Gorenjskem, kjer je Elektru Gorenjski z agregatom uspelo oskrbeti višje ležeče bohinjske vasi, popoldne pa naj bi ga vendarle dobili tudi na Jezerskem, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša.

Zaradi podrtega drevja, zemeljskih plazov in skalnih podorov so zaprte tudi številne ceste, v več osnovnih šolah je odpadel pouk.

Dostop do Jezerskega in Bohinja je bil onemogočen
Na območju Bohinja je veter odkril več kot 70 streh, največ v spodnji bohinjski dolini. Takšnega vetra, ki bi povzročil toliko škode, v Bohinju ne pomnijo, je povedal tamkajšnji župan Franc Kramar in dodal, da je bila velika sreča, da v neurju ni bil nihče poškodovan.

Stanje, kar zadeva vreme, se sicer umirja. Gasilci zdaj vso energijo usmerjajo v to, da prekrivajo najbolj ogrožene objekte, predvsem tiste, kjer voda teče v stanovanja. Ob tem pa znova opozarjajo ljudi, naj del na strehah ne opravljajo sami. Danes zgodaj popoldne se je namreč na območju Bohinja že zgodila nesreča. Nekdo je padel s strehe in se poškodoval, s helikopterjem so ga odpeljali na zdravljenje.

Cesta na Jezersko je bila zaradi podrtega drevja in nevarnosti, da bi drevje padlo na vozila, zaprta že od ponedeljka popoldne. Zato se več deset ljudi, ki se v dolino vozijo v službo in šolo, ni moglo vrniti domov. Civilna zaščita v Preddvoru je zanje organizirala namestitvene zmogljivosti v osnovni šoli v Kokri in v gostišču v dolini.

Gasilcem, gozdarjem, delavcem Gorenjske gradbene družbe in domačinom je nato popoldne vendarle uspelo v tolikšni meri odstraniti posledice neurja, da je cesta na Zgornje Jezersko prevozna. Tako so se lahko tudi Jezerjani, ki so ostali v dolini, vrnili v svoje domove. Z agregati so večini prebivalcev zagotovili tudi električno energijo.

Tudi premier Miro Cerar si je skupaj s poveljnikom republiške civilne zaščite Srečkom Šestanom in ministrico za obrambo Andrejo Katič popoldne ogledal najbolj prizadeta območja v Bohinju, je za radijsko oddajo Dogodki in odmevi poročala Aljana Jocif. "Poglejte, prvo, kar je, da nudimo pomoč prek civilne zaščite in drugih vladnih služb, da se zavaruje ljudi in se jim omogoči dobava električne energije, da ne bodo ogroženi, bodo lahko začeli čim prej normalno živeti, da bodo lahko šli otroci v šolo, kajti zdaj je bilo treba vse zaščititi." Potem pa bo vlada skušala zagotoviti finančno pomoč pri obnovi. Cerar je nato obiskal tudi Jezersko.

Takega vetroloma na Koroškem ne pomnijo
Na Koroškem z olajšanjem ugotavljajo, da se je orkanski veter umiril, so pa medtem narasli nekateri vodotoki. Reki Meža in Drava sta prestopili bregove, a večjega poplavljanja za zdaj ni bilo.

Neprevoznih je precej lokalnih cest, večina glavnih cest je že prevozna. Zelo veliko težav imajo v Črni na Koroškem, ki je bila dalj časa zaradi prekinjenega električnega in telefonskega omrežja odrezana od sveta, evakuirati so morali štiri ljudi. Kot je za povedala županja Romana Lesjak, je močan veter razkril strehe z najmanj 20 objektov v občini, poškodovane ali odtrgane so ceste, prav tako je poškodovano elektrodistribucijsko omrežje. V nekaterih delih občine že imajo elektriko, marsikje pa še ne.

Kot je povedal regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič, je po doslej zbranih, še nepopolnih podatkih veter na Koroškem poškodoval 44 objektov, 18 stanovanjskih blokov, štiri šole in vrtce ter 32 gospodarskih objektov. Evidentirani so štirje plazovi.

Na terenu so bile doslej ekipe 18 gasilskih enot z več kot 320 gasilci, 24 pripadnikov civilne zaščite in več kot 150 pripadnikov drugih služb (režijski obrati, komunala, elektroslužbe). Regijski center za obveščanje je izdal 500 poplavnih vreč prevaljski občini, en velik zavoj folije občini Dravograd, prejeli so več zahtevkov za agregate.

Orkanski veter je močno poškodoval gozd. Kot so za povedali koroški gozdarji, tako velikega vetroloma ne pomnijo. Po prvih podatkih slovenjgraške območne enote zavoda za gozdove je veter na območju Koroške podrl in polomil površinsko in posamezno okoli 85.000 kubičnih metrov lesa. Tokrat so nekateri predeli poškodovani tudi na površinah, velikih tudi po več hektarov.

Podrtih več dreves, kot so jih posekali zaradi podlubnika
Orkanski veter je pustošil tudi po Zgornji Savinjski dolini, kjer je strehe odkril na več kot 400 poslopij. Še vedno je brez električne energije nekaj 100 gospodinjstev, številne kmetije so zaradi podrtih dreves in plazov odrezane od sveta, je za Dogodke in odmeve poročal Matija Mastnak. Gozdarji ocenjujejo, da je veter v Zgornji Savinjski dolini podrl okoli 100 tisoč kubičnih metrov dreves, kar je več, kot so jih tukaj v zadnjih letih posekali zaradi podlubnika.

Ste vremenske nevšečnosti ujeli v objektiv? Vabimo vas, da nam pomagate poročati iz vaših krajev in da posnetke delite z nami (ter javnostjo) prek:
mmc-uredniki@rtvslo.si


Mejni prehod Gruškovje spet odprt, cesta Šmarje-Dragonja zaprta
V ponedeljek zvečer so zaradi podrtega drevja in zemeljskega plazu zaprli cesto Šmarje-Dragonja. Glede na napovedi obstaja nevarnost, da se bo sprožil še večji plaz, po napovedih je mogoč premik okrog 200 kubičnih metrov zemlje. Do preklica bo tako cesta zaprta za ves promet.

Glavna cesta proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje, ki je bila zaradi plazu zaprta za ves promet, je spet v celoti odprta, prav tako odsek podravske avtoceste od Dražencev do Podlehnika.

Za sanacijo plazu je poskrbelo Cestno podjetje Ptuj, njihov predstavnik Dušan Sagadin pa je za STA povedal, da so morali odstraniti nekaj nevarnih dreves, ki so ob močnem vetru ogrožala promet. Plaz po njegovih besedah ni imel večjih razsežnosti, na cesto je nanosilo okoli sto kubičnih metrov zemlje, ki so jo odstranili.

Težave tudi v železniškem prometu
Podrto drevje ovira tudi železniški promet. Proga Kranj-Ljubljana ostaja še naprej zaprta. Za lokalne potniške vlake je organiziran nadomestni avtobusni prevoz med Kranjem in Ljubljano, za mednarodne vlake pa med Ljubljano, Jesenicami in Beljakom.

Koroška proga je med postajama Ruta in Prevalje zaprta. Organizirani so nadomestni prevozi z avtobusi.

Proga Podbrdo-Bohinjska Bistrica je zaradi visoke ravni vode v Bohinjskem predoru zaprta. Za zdaj nadomestni prevozi niso organizirani.

Rdeči križ Slovenije je odprl račun, kjer zbirajo prostovoljne finančne prispevke za prizadete družine in posameznike. Posamezni darovalci in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo UJMA 2017 nakažejo na Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, TRR SI56 0310 0111 1122 296 in sklic 00 96875. BIC banke je SKBASI2X, koda namena pa je CHAR.

Mobilni operaterji Telekom Slovenije, Izimobil, A1, Telemach in T2 bodo v prihodnjih dneh omogočili zbiranje pomoči tudi s poslanim SMS-sporočilom na številko 1919. Darovalci lahko za donacijo en evro pošljejo ključno besedo UJMA, za donacijo pet evrov pa ključno besedo UJMA5.


Notranjska: najhuje na Cerkniškem

Po navedbah poveljnika civilne zaščite za Notranjsko Štefana Majcna je bilo dopoldne najhuje na Cerkniškem in v Loški dolini, kjer največ težav povzroča močan veter. "Na območju Postojne je nekaj manj obvladljivih zadev, sicer so na delu gasilci in cestni delavci. Na območju Ilirske Bistrice so težave tudi z elektriko, prav tako je močan veter odkril nekaj streh, podrl nekaj dreves, enako velja tudi za območje sežanskega Krasa," je pojasnil.

Majcen se je z ekipo odpravil v Cerknico, da se s pristojnimi dogovorijo glede pomoči. Za zdaj nobena občina ni prosila za dodatno pomoč. Povsod so aktivirani civilna zaščita, gasilci, pa tudi nekatera cestna podjetja. Na terenu so bili vso noč, zdaj se na teren odpravlja druga izmena, je še dodal Majcen.

V Cerknici se je sešel štab civilne zaščite za Cerknico, ki je ugotovil, da je najbolj ogroženo območje Rakeka, kjer je orkanski veter odkril strehe na več kot 50 objektih, je za STA dejal Matjaž Knap iz Prostovoljnega gasilskega društva Cerknica.

Na območju Notranjske je najhuje na Cerkniškem in v Loški dolini. V Cerknici, na Rakeku in okoliških naseljih je veter razkril več kot 100 objektov, na območju pa se bojijo zlasti novega dežja, je za Dogodke in odmeve poročala Ana Štravs. Poveljnik štaba Civilne zaščite Cerknica Jože Turšič ljudi, ki živijo ob vodotokih, opozarja, naj jih spremljajo.

Na območju Cerknice je po njegovih navedbah poškodovanih streh manj, odkrilo je okoli 20 objektov. A je zaradi podrtega drevja zaprtih nekaj lokalnih cest. "Zdaj se pripravljamo na poplave, ki že grozijo območju Cerknice. Prihaja padavinski val, zato se že organiziramo za protipoplavno zaščito, kajti vidimo, da se dviguje gladina Cerkniščice," je dejal.

Veter na tem območju se je namreč umiril, a začelo je že močno deževati. "Zaščitili bomo najnujnejše, za drugo pa počakali na ugodnejše razmere, kajti dokler je življenje gasilcev ogroženo, ne gremo v akcijo," je še dodal Knap.

V Loški dolini, kjer je veter razkril približno 50 različnih objektov, so prav tako zaskrbljeni zaradi naraščanja voda po vsej dolini.

Na Primorskem močan veter in plaz
Z močnim vetrom so imeli ponoči precej težav tudi na Bovškem, Idrijskem in Cerkljanskem. Po informacijah regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko je veter lomil drevesa in odkrival strehe, v Otaležu so ostali brez električne energije. Zemeljski plaz pa je zaprl cesto ŠmarjeDragonja. V ponedeljek zvečer si ga je ogledal geolog in ocenil nevarnost za uporabnike ceste. Cesta je trenutno popolnoma zaprta, obvoz je urejen čez Dragonjo. Vendar lahko nastanejo težave, če bo cesto skozi Dragonjo znova poplavila visoka voda ob obilnejšem deževju, opozarjajo.

"Ponoči ni deževalo, začelo je šele v jutranjih urah. Zaradi velike napitosti zemlje se bojimo, da se bodo težave s poplavami začele spet pojavljati. Naredili smo tudi nekaj nujnih ukrepov v Strunjanu, da težave ne bi bile tako velike," je za STA povedal poveljnik regijskega štaba CZ-ja za Južno Primorsko Zvezdan Božič.

Na Bovškem, Cerkljanskem in Idrijskem je močan veter odkrival strehe in podiral drevesa. "Tega je bilo kar precej, že v nočnem času smo imeli veliko klicev na številko 112, zdaj pa je klicev še več, ker ljudje pri svetlem odkrivajo škodo," je za STA povedal poveljnik regijskega štaba CZ-ja za severno Primorsko Samo Kosmač.

Več kot 40 razkritih streh na Kočevskem
Na Kočevskem se dežurne ekipe pristojnih služb in gasilci od ponedeljka popoldne ukvarjajo s posledicami močnega vetra, skupaj pa so do jutra posredovali v približno 40 primerih razkritih streh, podrtih dreves in drugih težav, veter je razkril tudi stari del kočevske šole Stara Cerkev. Namestnik poveljnika občinskega štaba kočevske civilne zaščite in strokovni sodelavec gasilske zveze Igor Kalinič je za STA dejal, da je stanje še vedno težko, ekipe na terenu pa skušajo s cest na obrobju Kočevja odstraniti ovire in sanirati, kolikor je mogoče.

Kjer grozi nevarnost zaradi podrtih dreves in pri pokrivanju razkritih streh morajo počakati, da se veter umiri. V samem Kočevju sicer nimajo večjih težav, razen v omenjeni osnovni šoli, kjer je veter razkril del stavbe s telovadnico, in na manjšem stanovanjskem bloku, kjer je veter prav tako razkril ostrešje, je še povedal Kalinič. Pozno popoldne je OŠ Stara cerkev v Kočevju obiskal predsednik DZ-ja Milan Brglez in se seznail s posledicami ujme na Kočevskem.

Po podatkih regijskih centrov za obveščanje močan veter težave povzroča tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Dežurne službe se tam ukvarjajo predvsem z vetrolomom, največ je podrtih dreves, nekaj pa tudi razkritij streh.

Stanje na Mariborskem
Močan veter v sunkih je ponoč v Mariboru podrl več dreves in odkril strehe kakih deset stanovanjskih blokov in hiš, med drugim srednje prometne šole. Po besedah poveljnika mariborskih poklicnih gasilcev Primoža Osojnika so večino težav uspeli zasilno sanirati, veter se umirja.

Po navedbah mariborske uprave za zaščito in reševanje so številne težave zaradi podrtih dreves v Lovrencu na Pohorju, kjer so imeli težave že v ponedeljek čez dan. Veter je ponoči podiral drevesa tudi na območju Ruš in Selnice ob Dravi, proti jutru pa je začel težave povzročati predvsem v Mariboru. Tam so drevesa padla tudi na osebna vozila, vmes je bil še požar.

Zaradi orkanskega vetra v komunalnem podjetju Snaga Maribor odsvetujejo sprehajanje po mariborskih parkih, še posebej Mestnem parku, kjer je veter ponoči podrl štiri drevesa. Škodo so imeli tudi na osrednji tržnici, kjer je veter odtrgal dežnik, še pet pa jih popolnoma uničil.

Zaradi odkrite strehe bo danes zaprta srednja prometna šola, nekaj težav je tudi na cestah v središču mesta.

Nevšečnosti imajo v Slovenski Bistrici in Šentilju, kjer je veter vrgel z garaže celotno streho z ostrešjem. Na terenu so okrepljene ekipe gasilcev, ki težave sproti rešujejo.
V OŠ Cirkovce ni pouka, nadaljeval se bo v sredo. Tamkajšnji vrtec bo spet odprt v ponedeljek, je sporočil novinar Radia Slovenija Daniel Poslek.
S prizidka šole močan veter odnesel okoli 200 kvadratnih metrov pločevinaste strehe, ki jo je prek celotne šolske stavbe vrglo na šolsko dvorišče, poroča STA. Tam jim je polomilo nekaj plošč steklenega atrija, zato so odpovedali pouk za nekaj več kot 200 učencev. Za najnujnejše primere predšolskih otrok so vrtec uredili v varnem delu zgradbe, a so se vsi starši odločili otroke obdržati doma.

Na Celjskem odkrivalo strehe
Na Celjskem je močan veter ponoči podiral drevje in odkrival strehe. V Potoku pri Nazarjah je tako močan veter odkril streho stanovanjskega objekta. Posredovali so tamkajšnji gasilci, ki so razkrito streho pokrili. Na cesti Rimske Toplice proti Zidanemu Mostu je močan veter podrl drevo. Posredovali so dežurni delavci cestnega podjetja Vzdrževanje in obnova cest. Prav tako se je na Vrhu nad Laškim podrlo drevo, ki so ga tamkajšnji gasilci odstranili. V Občini Rečica ob Savinji se je zaradi močnega vetra podrlo več dreves. Prostovoljni gasilci so na kraju ugotovili, da je cesta nevarna zaradi podrtih in nagnjenih dreves na cestišče, zato so jo zaprli. Na Kovaški cesti v Vitanju je močan veter podrl drevo na cesto. Posredovali so gasilci, ki so drevo razžagali in odstranili, enako delo so opravili tudi zreški gasilci.

Na Gomilskem v braslovški občini je močan veter podrl dve drevesi na cesto, ki so jih potem odstranili tamkajšnji gasilci in sprostili promet. V Primožu pri Ljubnem ob Savinji se je podrlo več dreves. Tamkajšnji gasilci so jih razžagali in odstranili. V Laškem sta se zaradi močnega vetra podrla električna droga in se nagnila na drevesa, kar je povzročilo iskrenje. Posredovali so laški prostovoljni gasilci, ki so kraj zavarovali do prihode dežurnega delavca Elektra Celje in mu nudili razsvetljavo. Na cesto v Tepanju pri Slovenskih Konjicah se je prav tako podrlo več dreves, ki so jih gasilci razžagali in odstranili.
Močan veter je ponoči podrl tudi novoletno jelko na Titovem trgu v Velenju. Še danes bodo izvajalci isto novoletno jelko ponovno postavili in bo dva metra nižja od dosedanje. Zamenjali bodo tudi uničeno razsvetljavo in novoletno okraske na njej, so sporočili z velenjske občine.

Zaradi podrtih dreves, električnih vodov, plazov in poplav so zaprte številne ceste:

Na Gorenjskem so popolnoma zaprte ceste Vresje-Sorica, Rudno-Nemški Rovt, Zgornje Jezersko-prehod Jezersko.

Na Koroškem so popolnoma zaprte ceste Dravograd-Bukovje-Trbonje.

Na Kamniško-Savinjskem območju sta popolnoma zaprti cesta Sleme-Koprivna in cesta čez prelaz Pavličevo Sedlo.

Na Kočevskem pa je popolnoma zaprta cesta Željne-Rog-Baza-Podturn.

V Osrednji Sloveniji in Zasavju so popolnoma zaprte ceste Hrastnik-Zidani Most, Litija-Zagorje pri Spodnjem Logu, Logatec-Rovte-Žiri pri Petkovcu, lokalne ceste Dolsko-Jevnica, Litija-Sava, Sava-Mošenik.

Na Primorskem so popolnoma zaprte ceste Šmarje-Dragonja in lokalne ceste na Vipavskem, in sicer Miren-Renče, Renče-Britof, Zalošče-Saksid, Preserje-Potoče.

Zaradi nevarnosti snežnih plazov je cesta čez prelaz Vršič zaprta.

Splošna vremenska napoved: padavine še naprej
Ponoči
bo oblačno, padavine se bodo nekoliko okrepile, meja sneženja se bo do jutra v večjem delu Slovenije spustila do nižin. Ponekod bo prehodno zapihal severovzhodni veter, na Primorskem zjutraj šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem okoli 6 stopinj Celzija.

V sredo bo sprva oblačno s padavinami, ki bodo sredi dneva prehodno ponehale. Burja na Primorskem bo do večera ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo večinoma od 1 do 5, na Primorskem do 11 stopinj Celzija.

V četrtek zjutraj se bodo na zahodu ponovno začele pojavljati padavine, ki se bodo čez dan širile nad osrednjo in južno Slovenijo. Po nižinah bo večinoma deževalo. V petek bo oblačno in deževno. Oba dneva bo pihal jugozahodni veter. V noči na soboto se bo meja sneženja spuščala, v soboto dopoldne pa bodo padavine povsod ponehale.




OŠ Ig - podružnica Golo in podružnica Iška vas: pouk poteka, a so brez elektrike in ogrevanja.

CŠOD Rakov Škocjan: brez elektrike in ogrevanja, tam so trenutno sedmošolci OŠ Šmarje - Sap, Grosuplje.

OŠ Škofljica: v vseh oddelkih na matični šoli in podružnicah manjkajo učenci vozači (okoli 30 odstotkov).

OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem - podružnica Zalog: podtalnica v kleti, ki jo že prečrpavajo.

Vrtec Kočevje - enota Narcisa: zaprt, ker ni elektrike in gretja, otežena dostava, odkrilo nekaj opek.

Vrtec Kočevje - enota Mojca: zaprt, ker ni elektrike in gretja, odkrilo nekaj opeke.

OŠ Preska - podružnica Topol: težave z organizacijo pouka, saj ni elektrike. Nekaj učencev iz doline zaradi podrtih dreves na cesti ni prišlo v šolo.


OŠ Radlje ob Dravi - podružnica Remšnik: ni pouka, saj so na območju ceste zaprte. V vrtcu je organizirano varstvo.


OŠ Ob Rinži, Kočevje - podružnica Kočevska Reka: razkrita streha, ni elektrike, ni pouka.

OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu in podružnica Gradišče na Kozjaku: zaradi neprevoznih cest ni pouka.

Vir: Ministrstvo za šolstvo

Zaradi večjih količin padavin v preteklih dneh in napovedanih padavin je v zahodni in južni Sloveniji povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov, opozarjajo na Geološkem zavodu Slovenije. Do tega lahko pride tudi v drugih predelih Slovenije. Verjetnost plazenja zemlje se bo povečevala sorazmerno s količino padavin. Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih, svetujejo na zavodu. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke v opornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine, pa tudi na znake zamakanja vode na zemljišču, opozarjajo.

Skalni podor v Zagorju
Številne hude posledice vremenske ujme