Izsušena pokrajina v okolici Cape Towna. Foto: Reuters
Izsušena pokrajina v okolici Cape Towna. Foto: Reuters
Cape Town
Ljudje se po vodo odpravijo tudi do kontaminiranih rek. Foto: Reuters
Cape Town
V predmestju Cape Towna Newlands v vrsti čakajo na vodo. Foto: Reuters
Theewaterskloof
Zaloge vode na jezu Theewaterskloof, ki oskrbuje skoraj polovico mesta, so nevarno nizko. Foto: Reuters
Južna Afrika razglasila nacionalno katastrofo

Po ponovni oceni obsega suše in resnosti razmer je vlada razglasila nacionalno katastrofo, so po poročanju AFP-ja zapisali v uradnem listu. Suša je namreč zajela tudi večje dele na zahodu in jugu države. Nacionalna katastrofa pomeni, da je za spopadanje s sušo pristojna vlada, to stanje pa zagotavlja tudi takojšnje urejanje razmer.

Cape Town je v primežu triletne suše, pri čemer redko deževje v zadnjem času ni zadostovalo. Raven vode v zbiralnikih je padla nevarno nizko. Poraba vode je tako omejena na 50 litrov na človeka dnevno. Predvideno prekinitev dobave z vodo v Cape Townu so oblasti iz 11. maja preložile na 4. junij. Preložitev predvidenega zaprtja je posledica zmanjšane porabe vode.

Prebivalci drugega največjega južnoafriškega mesta, na širšem območju biva slabe štiri milijone ljudi, so v zadnjem tednu porabo zmanjšali na 526 milijonov litrov vode na dan, s čimer so prvič od začetka opozoril porabo zmanjšali pod 550 milijonov litrov na dan, je sporočil namestnik župana Ian Neilson. Po poročanju Bussiness Insiderja je bila dnevna poraba vode v Cape Townu leta 2016 še milijardo litrov.

Če bodo oblasti ukinile dobavo vode, bodo prebivalci v posebnih centrih za razdeljevanje vode pod nadzorom policije prejeli zgolj 25 litrov na dan, navaja nemška tiskovna agencija DPA. To je v skladu z mednarodnimi standardi najnižja količina vode, ki omogoča higieno in zdravje. V petih minutah prhanja človek sicer porabi okoli 45 litrov vode, poroča Bussiness Insider.

Prebivalcem so svetovali, naj vodo po prhanju uporabijo za splakovanje, prhanje omejijo na dve minuti in za umivanje rok uporabljajo razkužila. Ob nedavnem deževju so prebivalci zbirali vodo v vedrih, brezplačno pa jo lahko zbirajo tudi pri lokalnih pivovarnah, še poroča Bussiness Insider.

Strokovnjaki za podnebje so predvideli težave, vendar so Južno Afriko doletele prej, kot je bilo predvideno, je povedala premierka province Western Cape Helen Zille. "Podnebne spremembe naj bi nas prizadele leta 2025," je povedala za lokalne medije. Od leta 2015 sicer Svetovni gospodarski forum v svojih letnih poročilih tveganja krize z vodo uvršča med globalne grožnje z največjim potencialnim vplivom. Uvršča jih tudi pred naravne katastrofe, množične migracije in kibernetske napade.

Pri vsem skupaj ključno vlogo igra globalno segrevanje. Za vsako stopinjo Celzija globalnega segrevanja bo imelo okoli pol milijarde svetovnega prebivalstva za 20 odstotkov vodnih virov manj. Do leta 2030 bo na svetu vladalo 40-odstotno pomanjkanje vode, če se bodo podnebne spremembe nadaljevale nespremenjeno, navaja STA.

11 mest, ki naj bi ostala brez pitne vode
Prekinitev dobave vode sicer grozi tudi drugim urbanim območjem. Kalifornija je ravnokar izšla iz petletne suše. V letih 2014-2015 je bilo blizu ukinitve dobave vode tudi 12 milijonov prebivalcev brazilskega Sao Paula. BBC je med 12 mest, ki bodo v prihodnosti najverjetneje ostala brez pitne vode, poleg Cape Towna uvrstil Sao Paulo, Bangalore, Peking, Kairo, Džakarto, Moskvo, Carigrad, Ciudad de Mexico, London, Tokio in Miami.

Več kot milijardo ljudi na svetu nima zadostnega dostopa do vode, še dodatnih 2,7 milijarde ima težave z dostopom do pitne vode vsaj en mesec v letu. Projekcije Združenih narodov predvidevajo, da bo povpraševanje po pitni vodi leta 2030 za 40 odstotkov večje od zalog, še poroča BBC.

Južna Afrika razglasila nacionalno katastrofo