Za nekatere vrste sadja je lahko temepratura okoli -2 °C že nevarna. Foto: Pixabay
Za nekatere vrste sadja je lahko temepratura okoli -2 °C že nevarna. Foto: Pixabay
veter
Veter lahko v gorskem svetu doseže sunke do 100 km/h. Foto: Pixabay
marelica, marelice, sadje, zelenjava, tržnica, rastlina, kuha, kuhanje, zdravje
Marelice lahko uničijo temperature, ki so le malo pod ničlo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Sneg je danes med drugim pobelil tla ponekod na Notranjskem, Gorenjskem, Celjskem in v delu Ljubljanske kotline. Na agenciji za okolje so opozorili, da bodo najmočnejši sunki vetra predvidoma v zgornjem Posočju, pod Karavankami in na severovzhodu države. Nad okoli 700 metri nadmorske višine bodo sunki lahko presegli tudi 100 kilometrov na uro. Z okrepljenim severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo hladen in občasno bolj vlažen zrak.

V sredo bo na zahodu delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, drugje bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem na vzhodu bodo popoldne možne občasne krajevne padavine. Pihal bo severni do severovzhodni veter, ki se bo v noči na četrtek še okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dneve od 6 do 11, na Primorskem do 16 stopinj Celzija.

V četrtek bo delno jasno vreme z občasno povečano oblačnostjo, veter pa še ne bo ponehal. Petek bo prinesel več sonca, veter bo, a jutro bo ponekod še zelo hladno. Vremenoslovci ob tem opozarjajo na nevarnost spomladanske pozebe.

Pazite na rastline
Na agenciji za okolje svarijo tudi pred tem, da obstaja nevarnost spomladanske pozebe. Sadjarjem in vrtičkarjem priporočajo, da v petek in soboto rastline prekrijejo oz. izvajajo protislansko zaščito in budno spremljanje razvoja vremena. Fenološki razvoj je namreč od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme v marcu in v prvi polovici aprila.

Na agenciji pravijo, da so trenutno koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno tudi hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, večinoma pa polno cvetijo in odcvetajo. Izjeme so le višje ter izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov.

Vinska trta ob normalnih temperaturnih razmerah začne aktivno rast, ko povprečne dnevne temperature preidejo 10 stopinj Celzija. Na Goriškem in v Brdih so že razviti prvi listi, od šest do osem dni bolj zgodaj kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju se že opazi razvoj mladih poganjkov.

Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so ti še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli -3 stopinje Celzija. Ko se cvetovi odprejo, pa so lahko kritične temperature že okoli -2 stopnji Celzija.

Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi. Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod -1 stopnjo Celzija, za marelice pa je usodna že temperatura -0,5 stopinje Celzija, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in liste vinske trte uničijo temperature pod -1 stopinjo Celzija, še opozarjajo na agenciji.