Vreme
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 10 glasov Ocenite to novico!
Na Trebanjskem in v Posavju je popoldanska nevihtna ujma zalila nekaj pritličnih stavb in kleti. Foto: BoBo

Deroča voda v Šmarju pri Jelšah

Ministrstvo pozvalo k prijavi škode
13. junij 2018 ob 10:43,
zadnji poseg: 13. junij 2018 ob 20:07
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V delih Dolenjske in Posavja je popoldne padavinska voda zalila nekaj stavb. V Šmarju pri Jelšah sta bila poplavljena šola in kulturni dom, nad policijsko postajo pa se je sprožil plaz, ki bližnjih objektov za zdaj ne ogroža. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pozvalo k prijavi škode v gospodarstvu.

Agencija za okolje (Arso) opozarja, da zvečer in v noči na četrtek pričakujemo predvsem v osrednjem in vzhodnem delu države pogoste nevihte s krajevno močnimi nalivi. Arso, ki je objavil oranžni alarm za celotno Slovenijo, opozarja, da se lahko ob nalivih pojavijo tudi močnejši sunki vetra in toča, mogoči so hitro naraščajoči hudourniki in zastoji meteorne vode.

Popoldanska nevihta zalila nekaj kleti
Na Trebanjskem in v Posavju je popoldanska padavinska voda zalila nekaj pritličnih stavb in kleti, močan veter je na cesti od Trebnjega proti Mirni podrl nekaj dreves.



Na novomeškem centru za obveščanje so povedali, da je padavinska voda zalila objekt v Gorenjem Medvedjem selu, trebanjsko kmetijsko zadrugo in hišo v njeni soseščini. Na pomoč so priskočili gasilci iz lokalnih društev Trebnje in Ponikve.

V Dolenjskih Toplicah je voda zalila prostore podjetja Črtalič, iz katerih so lokalni gasilci že izčrpali 25 kubičnih metrov vode, so dodali. Na brežiškem centru so za Posavje navedli, da je padavinska voda na območju od Kostanjevice na Krki do Sevnice v manjšem obsegu zalila nekaj kleti. Uprava za zaščito in reševanje poroča tudi o težavah zaradi meteorne vode tudi v Črni na Koroškem.

Ministrstvo pozvalo k prijavi škode v gospodarstvu
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, zavode in zadruge, ki so 8. junija utrpeli škodo v močnem neurju s poplavami, pozvalo, naj do 27. junija prijavijo oceno škode. Prijavijo lahko škodo na strojih, opremi, zalogah in pri izpadu prihodka.

Kot so danes sporočili z ministrstva, se ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu začenja z zbiranjem vlog oškodovancev v občinah Dobrna, Mozirje, Prebold, Podčetrtek, Rečica ob Savinji, Rogatec, Šentjur, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Tabor, Velenje, Vojnik, Zreče, Apače, Dobrovnik, Kobilje, Ljutomer, Razkrižje, Šalovci, Velika Polana, Veržej, Črnomelj, Semič, Goriščnica, Majšperk, Ormož in Zavrč.

Skladno s shemo državnih pomoči so iz tega izločena podjetja iz sektorjev ribištva in ribogojstva ter podjetja, dejavna na področju proizvodnje, predelave in trženja kmetijskih proizvodov in iz dela gozdarskega sektorja, so spomnili.

Oceno škode morajo oškodovanci poslati na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na naslov Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor z oznako Poplave 2018 ali na e-naslov poplave2018.mgrt@gov.si.

VIDEO
Neurje največ težav povzročilo v Zasavju
VIDEO
Junija v Sloveniji še ni bilo dneva brez neviht
G. C., G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Rasta75
# 13.06.2018 ob 11:05
Neurja, ki so nedavno že prizadela številne dele Slovenije, spet grozijo

Ne bo držalo. Grozijo nova neurja.
GoodFella
# 13.06.2018 ob 11:16
Počasi bo morala oblast (in tudi vsi mi) začeti resno razmišljati o dolgoročnejših, sistemskih in bolj preventivnih ukrepih za soočanje z naravnimi ujmami, ker uničujoča neurja, toča, vetrovi, poplave, suše itd. niso prehodnega značaja, ampak v luči vse očitnejših klimatskih sprememb žal postajajo stalnica, čemur se bomo morali ustrezno prilagoditi. To pa bo seveda zahtevalo tudi znatnejša finančna sredstva, infrastrukturne, organizacijske in druge rešitve . Lahko pa še naprej tiščimo glavo v pesek in čakamo na naslednje neurje, ki bo spet povzročilo 20 in več milijonsko škodo. Vsakokratna solidarnostna pomoč je seveda hvalevredna in dobrodošla, vendar pa lahko zgolj dopolnjuje nek organiziran sistemski pristop, pri čemer pa se zgledujmo po dobrih praksah razvitih držav, ki lahko pridejo v poštev v Sloveniji.
penzl
# 13.06.2018 ob 11:57
@GoodFella glede na to, da še zdaj niso povsod izvedli protipoplavnih ukrepov, pa nas že več kot deset let konkretno poplavlja, nisem preveč optimističen. V tej državi je dolgoročno razmišljanje in ukrepanje očitno znanstvena fantastika.
oliva
# 13.06.2018 ob 11:40
Močno upam, da ne.
Držite se vsi na ogroženih območjih in srečno!
oliva
# 13.06.2018 ob 12:01
Se strinjam z vama, @GoodFella in @penzl.

Vse ja sam ad hoc, flika se posamezne luknje, namesto da bi popedenali z dolgoročnejšimi strategijami.
maverik
# 13.06.2018 ob 15:21
Vprašanje je zakaj bi spreminjali sistem ki deluje... Dokler se bomo gasilci zastonj odzvali in riskirali svoj čas, denar in zdravje za odpravljanje posledic, družba in državni sistem ne potrebuje sprememb. Stvar laufa... Šalo na stran žal nobena politika se ne bo zavzemala za dolgoročne rešitve in ukrepe, ker živimo v kapitalizmu in "demokraciji".
Olorin
# 13.06.2018 ob 13:06
Spet gledam v nebo in cakam poziv ali sireno. Ni kaj, letosnji junij je kar... hm, zanimiv.
mr. pp
# 13.06.2018 ob 19:57
Ok, točo še razumem, veliko se ne da naredit. Poplavljene vasi, tu pa mislim, da je razlog tudi v zanemarjanju kanalov za meteorno vodo, zanemarjanje potokov in podobno...
foxhunt
# 13.06.2018 ob 16:46
tisti, ki mislite da bo sedanja struktura razmisljala sistemsko in dolgorocno ste utopisti. Najprej je potrebno povecat javni sektor, zaposlit nase, kar tudi se je naredilo in se utrdit na oblasti. ostalo bo ze, ko bo cas.
Luka Novak
# 13.06.2018 ob 12:50
Navodila uprave za zaščito in reševanje za ukrepe ob neurjih so nekoristna že v prvi točki.

Slovensko vremensko napoved nima smisla spremljat, ker preprosto ni dovolj natančna za današnji čas ter tiste, ki so od vremena odvisni. Bolj natančno bi verjetno dobili v plačljivi obliki, kot je praksa ponekod po svetu. Agencijo sicer plačujemo, vendar je učinek skromen. Potrebne bodo spremembe, podobno kot pri obrambi pred točo. Ki je pri npr. sosedih učinkovita.

Lokalno vreme veliko bolj natančno napoveduje narava sama, npr. mačke imajo tipično obnašanje, ki napoveduje dež. Osebno bi ljudem priporočal, naj se naučijo opazovat naravo. Ter razmišljat dolgoročno z zdravo kmečko pametjo - npr. betonska streha, namesto "zavarovanja na novo vrednost".
pasant
# 13.06.2018 ob 12:17
Edini, ki imajo dolgoročne rešitve so Kitajci. Ostali smo ujetniki "demokracije" in štiriletnih (če jim uspe) obdobij med volitvami, v katerih se koalicije žrejo med sabo.
kolnkista
# 13.06.2018 ob 21:06
V Sloveniji dobivamo ekvatorialno (tropsko) podnebje, vsaj mene so učili v srednji šoli, da gre za tako podnebje, če so visoke temperature in stalne popoldanske plohe in nalivi.
Bo treba spremeniti srednješolske učbenike, če bo šlo tako naprej....
mooodeeel
# 13.06.2018 ob 13:44
Ali taki stresniki dejansko ne obstajajo v nekem drugem materialu, npr. v nekaksni gumi ali trdi plastiki, ki jih toca ne more razbiti in ki se tako drzijo strehe, da jih se tako mocan veter ne more odpihnit??
agenda21
# 13.06.2018 ob 21:15
V Franciji se vinogradniki takole znajdejo:
https://www.youtube.com/watch?v=3_1-rkj2-8Q
acMilan
# 13.06.2018 ob 18:11
ARSO je sramotna institucija in nimajo pojma o napovedovanju neviht in nevihtnih pojavov!
Včeraj, ko so bili pogoji za neurja mnogo boljši, opozorila ni bilo, danes ko so pogoji precej slabši in vsi, ki se z vremenom ukvarjamo, tudi vemo, pa dajo oranžno opozorilo!

Da ne govorimo o pomanjkanju opozoril v Črnomlju itd.... Rešili bi lahko na stotine avtomobilov, če bi končno kdo vklopil sirene in NAPOVEDAL to neurje, ne pa da mi, ki se z vremenom ukvarjamo v prostem času, napovedujemo bolje od njih...

SRAMOTA!
kingeston
# 14.06.2018 ob 07:28
eni imate res pametne ideje, kako napovedovati vreme. in to celo par ur vnaprej!!

ne se hecat, za opazovanjem vremena je zadaj celotna znanost in zelo točno se napoveduje. vi pa jamrate da so netočni in da z vašim šloganjem bolj napovedujete...
bebci jadni!

kar se pa tiče škode bo pa vedno večja; folk vedno bolj rine na poplavna območja ali pa na hribovite zakotne predele kjer jim vsako leto plaz odtrga cesto.

te škode NOČEM jaz sanirat iz mojega denarja!!!
firtoh
# 14.06.2018 ob 06:18
Nč razburjat...monsunsko obdobje je
Altair
# 13.06.2018 ob 20:35
Ja, arso je kriv. Za vse nevihte ta in pretekli mesec.
Ljubiteljske vremenarje, ki so mnogo bolj zanseljivi od vremenarjev pri arso pa prosim za vremensko napoved za jutri in v petek. Ker je arso beden pri napovedih in so reklo da bodo danes plohe in nevihte, sem rekel da se sigurno motijo in pustil dežnik doma, vzel pa s sabo rokavice. In bil moker zaradi tega ker me je arso nategnil in nalašč, ko sem se navadil da so njihove napovedi napačne, napovedal pravilno. Fuj fej. prostočasni vremenarji pomagajte da ne bo jutri isto.... No vsaj čelo sem si popivnal z rokavicami.
ro004
# 13.06.2018 ob 14:50
@mooodeeel

Obstajajo npr.: strešna kritina Gerard, ampak je dražja.
sik
# 14.06.2018 ob 00:18
Men kot zapriseženi lenobi je deževen dan odličen dan.
Ljubim dež in ni lepšega kot spati v dežju.
Machete
# 13.06.2018 ob 20:33
Lahko kupimo še več vojaške opreme, streliva in orožja, in ga v takih primerih uporabimo za pomoč že tako, iz vseh strani, oskubljenim ljudem.
agenda21
# 13.06.2018 ob 20:26
Srbija, Romunija,... tudi danes nastradala:
https://www.srbijadanas.com/vesti/drustv
o/sela-topole-potpuno-havarisana-nevreme-protutnjalo-satrani-usevi-polupani-automobili-2018-06-13
kohar38
# 13.06.2018 ob 20:15
zdaj boste že vsak poplavljen potok objavljali....
Isao
# 13.06.2018 ob 15:32
Koliko odstotkov površine države pa so prizadela ta "uničujoča" neurja? Oceni škod županov tudi ne gre verjeti.
Škodo na stanovanjskih objektih še ocenjujejo, trije stanovanjski bloki v Kisovcu so bili poplavljeni, pod vodo je bilo tudi več stanovanjskih hiš in trgovski center v Kisovcu. V Šentlambertu pa je toča velikosti jajc poškodovala več avtomobilov in dve strehi.
Bloki so bili poplavljeni do katere višine? Je več stanovanjskih hiš celih pod vodo? Nekaj zvite pločevine in dve strehi pa res nista škodi o kateri bi pisali npr. mediji v večjih državah.
Kazalo