Parazitska osica se bo spopadla z najbolj nevarnim sovražnikom pravega kostanja. Foto: BoBo
Parazitska osica se bo spopadla z najbolj nevarnim sovražnikom pravega kostanja. Foto: BoBo
Parazitska osica
Osico so v raziskovalne namene izpustili na šestih lokacijah v Sloveniji. Foto: BoBo

Kostanjeva šiškarica povzroča škodo s tvorbo šišk na poganjkih, zato napadena drevesa ne cvetijo, posledično se zmanjša pridelek kostanjevih plodov in letni prirast poganjkov ter lesa. Parazitska osica odloži jajčeca v šiške na kostanju, izlegle ličinke pa se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zato te propadejo.

Kmetje in čebelarji, ki so skoraj leto dni čakali na dovoljenje za uvoz parazitske osice, si lahko oddahnejo, saj so na Primorskem v nasadu za pridelavo pravega kostanja pod vodstvom strokovnjakov novogoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda v naravo izpustili prvo parazitsko osico Torymus sinensis, s katero želijo zatreti kostanjevo šiškarico. Parazitska osica je edini doslej poznan učinkovit način zatiranja šiškarice, ki velja za najnevarnejšega škodljivca pravega kostanja v Evropi.

V Evropo iz Kitajske, v Slovenijo pa iz Italije
Kostanjeva šiškarica je v Evropo prišla iz Kitajske, v Slovenijo so jo pred desetletjem skupaj s sadikami uvozili iz Italije. Sprva so jo hoteli zatreti s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so se izkazala za neučinkovita, zato se je razširila po vsej Sloveniji. Čebelarji so že nekaj časa pozivali k vnosu parazitske osice, ki se je v tujini izkazala kot zelo učinkovita, zlasti v Italiji in Franciji jo že dlje časa uporabljajo pri zatiranju šiškaric. Lani pa sta vnos dovolili tudi Hrvaška in Madžarska. Kostanjeva šiškarica je čebelarjem povzročila kar precej težav, ker ogroža kostanjevo pašo, ki predstavlja skoraj tretjino pridelave medu.

Osica bo učinkovita, če se bo dovolj namnožila
Ker je parazitska osica tujerodna vrsta, je morala njen izpust v naravo odobriti uprava za varno hrano, ki je dovoljenje izdala na podlagi soglasja okoljske agencije. Osico so v raziskovalne namene izpustili na šestih lokacijah v Sloveniji za pet let, in sicer na dveh krajih na Primorskem, na enem na Dolenjskem, na enem kraju v Posavju in na dveh na Štajerskem. Učinek biotičnega zatiranja kostanjeve šiškarice se bo pokazal šele čez nekaj let, pa še to, le če bo parazitska osica v naravnem okolju preživela in se dovolj namnožila.

Kostanjeva šiškarica povzroča škodo s tvorbo šišk na poganjkih, zato napadena drevesa ne cvetijo, posledično se zmanjša pridelek kostanjevih plodov in letni prirast poganjkov ter lesa. Parazitska osica odloži jajčeca v šiške na kostanju, izlegle ličinke pa se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zato te propadejo.