|
Zadnja oddaja
mag. Branko Cestnik
3. maj
7. velikonočna nedelja
Spoštovani gledalci in gledalke!
Mesec maj je vedno in povsod nekaj posebnega. To je mesec, ko listje dokončno okiti drevesa, cvetje se razpre, ozračje otopli. Narava ni samo pomladno prerojena, zdaj zaživi s polno močjo. Če bi mesec april, ko se pojavijo popki in prvi cvetovi, lahko primerjali s puberteto, mesec maj govori o mladosti v polnem razmahu. Zato ni slučajno, da Cerkev v mesecu maju otrokom in najstnikom podeljuje zakramente, po večerih pa jih zbira k šmarnicam. Podobno se dogaja s civilnimi navadami. Maj pričnemo s kurjenjem kresov, sproščenimi delavskimi shodi, prijatelji se vabijo na piknike, ponekod pa še vedno praznujemo razne dneve mladosti.
Spregovorimo torej o mladosti.
Mnogi veliko in radi tožijo ter obupujejo nad današnjo mladino. In res. Največ prometnih nesreč storijo mladi, največ vandalizma in mikrokriminala je iz njihovih vrst. Mladi so povrh nadvse ugodno tržišče za prodajalce drog. Ko od njih pričakujemo odgovornost in zavzetost pri izgradnji tega sveta, mladi stavijo na brezskrben žur in pojejo: Smisel življenja je ležanje na plaži.
Mladi so tisti, ki najmanj dajo na vero. Generacije med petnajstim in tridesetim letom pri nedeljskih mašah skorajda ni. Zdi se jim in tudi naravnost povedo, da Boga ne potrebujejo. So zdravi, lepi, znajo izkoristiti socialne sisteme, starši jim še vedno pridno polnijo hladilnike. Zdi se jim da so nedotakljivi in neumrljivi. Zakaj bi potrebovali Boga?
Meja med prešernostjo in nadutostjo je tanka. Prešerna mladost je nekaj lepega in jo moramo mladim privoščiti. Naduta in samozadostna mladost pa obuboža mladega človeka ter spravlja ob živce njegovo okolico. Objestna in neodgovorna mladina na dolgi rok celotno družbo postavlja iz ravnovesja.
Zdaj! Ne mižimo pred problemi mladih, vendar si upamo trditi, da je jamranje nad današnjo mladino dokaj farizejsko. O mladih govorimo, kot da so padli iz Marsa! Kot da niso naše hčere in naši sinovi! Kot da njihovo obnašanje ni tudi sad naših odločitev in naše vzgoje! Skratka, mladi so takšni, kot smo jih sami ustvarili, in nič drugačni.
Nadalje se naš farizejski odnos do mladine kaže v pogledu, ki obsoja, ki se zgraža, in pri tem ostane. Obsojanje drugega, zlasti zavoženega mladega človeka, marsikomu poskrbi pritlehen užitek v občutju večvrednosti in moralne čistosti. Ko mladi delajo narobe, si seveda zaslužijo ostro besedo in vzgojno sankcijo. Vendar vsaka sankcija naj bo izrečena v okviru nove priložnosti. Če bo kaj mlade rešilo, to ne bodo kazni za nazaj, pač pa izzivi in priložnosti za naprej.
Starši, učitelji, katehetje in vsi mladinski vzgojitelji se moramo vprašati, ali še sploh znamo postavljati izzive mladim. Verjamemo v njih? Jim zaupamo? Zgodovina je večkrat pokazala, da je v mladih veliko več, kot so zmožni v njih videti odrasli. Našli smo na primer zapise o štajerski mladini s početka prejšnjega stoletja, češ da je nasilna in pijana. A tista mladina je potem na Škabrijelu in drugod po soški fronti bila eno najbolj hrabrih bitk v vsej naši zgodovini. V sedemdesetih in osemdesetih letih so o mladih prav tako govorili, da jih zanima le hedonistična trilogija sex, drugs and rock n` roll. Toda ravno ta generacija je potem demokratizirala in osamosvojila Slovenijo.
Seveda ne bomo kupili vsega, kar nam poskušajo prodati mladi. Do nekaterih njihovih življenjskih praks bomo nadvse kritični. Naduto mladost bomo vedno karali in krotili. Vendar nikakor pa ne bomo nad njimi obupali. To bi bil velik greh proti prihodnosti
|
