Foto:
Foto:

Pritožba mora biti v jeziku države prekrškovnega organa

Da je stvar resna je Škofjaločanki postalo jasno v začetku marca, ko je od avstrijskega prekrškovnega organa prejela še Kazensko odredbo v višini 45 evrov. Nemudoma je poslala pritožbo v slovenskem jeziku, saj nemškega ne obvlada. "Ko govorimo o prekrških, ki so bili storjeni v tuji državi zna biti za potrošnika postopek kar zapleten. Prvo dejstvo je, da ko ugovarjaš pred tujim organom moraš ugovarjati v jeziku države v kateri je prekrškovni organ. Pritožbo v slovenskem jeziku ne bodo upotevali," je pojasnila odvetnica Nataša Pirc Musar, čemur je prtrdil tudi Karl Knapp z Okrajnega glavarstva v Beljaku: "Uradni jezik v Avstriji je nemščina. Enako kot smo mi dolžni poslati obvestilo o kazni v Slovenijo v slovenščini, saj slovenska država v primeru neplačila kazni ne bi izterjala, sprejemamo tudi ugovore v slovenščini in jih poskušamo vsaj delno prevesti, da bi jih razumeli." Škofjaločanka je sredi marca avstrijskemu glavarstvu poslala še pritožbo v nemškem jeziku in po dobrem tednu iz Avstrije prejela opravičilo zaradi napake. In kako je do napake prišlo? "Pri prenosu slikovnih dokazov seveda lahko pride, in to v nekaj promilih primerov, tudi do napak, kar se je zgodilo v tem primeru. Ena sama številka z registrske tablic je bila prebrana napačno, je povedal Knapp.

Napako priznali, stroškov ne bodo vrnili

Ob predpostavki, da potrošnik, tako kot naša gledalka ne zna nemško, mora pritožbo prevesti v jezik države od koder je prekrškovni organ, potem so tu še stroški pošiljanja priporočene pošte, fotokopije morebitnih dokaznih listin in izdelava fotografij avtomobila. Pod črto vse skupaj stane okoli 40 evrov. Glede na to, da so na Okrajnem glavarstvu v Beljaku priznali, da so napako storili, nas je zamimalo ali bodo naši gledalki stroške, ki so ji jih s tem povzročili, vrnili? “Povračilo dodatnih stroškov je v Avstriji, verjetno pa tudi v drugih državah, možno le prek odškodninskega urada na Dunaju, kateremu bi morali poslati dokaze, da je bila ta oseba oškodovana zaradi napake uradne osebe,” je povedal Karl Knapp. Mojca Mihelčič s Centra SOLVIT pa potrošnikom, ki se znajdejo v podpbnih težavah svetuje, da se obrnejo na njih: "Prednost Centra SOLVIT je v tem, da pomagamo v primerih ko se nekaj zaplete med slovesnkim državljanom in uradnim organom druge države članice. Mi lahko stopimo v stik z avstrijskimi organi in jih neposredno vprašamo vse o konkretnem primeru."

Podvajanje registrskih tablic s švicarskimi

Napake se dogajajo, priznavajo Avstrijci, ki so lani naši gledalki iz Slovenj Gradca poslali kazen, ki jo je v resnici zakrivil švicarski državljan iz Sankt Gallena - obe mesti imata oznako SG. "Težava leži v tem, in zato je tudi prišlo do napake pri vnašanju podatkov, da oznaka države na registrski tablici denimo ni vedno na vrhu. Registrska tablica je bila vnesena v sistem, Švica pa ne sodeluje pri izmenjavi podatkov o prometnih prekrških. Zato je bil samodejno kaznovan slovenski lastnik vozila. Tako lahko pride do take napake, toda v zadnjih 5 letih se spominjam morda dveh takih primerov," je pojasnil Knapp. Takšne nevšečnosti, ki stanejo slovenske voznike predvsem ogromno živcev, bi lahko preprečili s tem, da bi poslanim kaznim priložili fotografijo. In zakaj je ne? "V resnici nimam fotografije. Dokazi se prenesejo in shranijo pri upravljalcu radarja nameščenega denimo v neoznačenem avtomobilu. Dokaze mi posredujejo v elektronski obliki, šele če je po skrajšanem postopku izveden še prekrškovni postopek, je fotografija natisnjena in preverjena kot dokazni material. Preprosto ne bi bilo izvedljivo, če bi več deset tisoč primerov hoteli opremiti še s fotografijami," je še razložil Karl Knapp. S slovenske Policije pa so nam sporočili, da v primeru cestnoprometnih prekrškov, ki jih posnamejo radarji, fotografijo avtomobila vedno priložijo.