Ena najbolj odmevnih zgodb, povezanih s finančnimi težavami Slovencev, so bila v letu 2015 stanovanjska posojila v švicarskih frankih. Švicarska centralna banka je namreč sredi leta 2015 odpravila zgornjo mejo tečaja, ki je bila več kot tri leta določena pri 1,20 franka za evro. Kar 15 tisoč Slovencem, ki so imeli konec januarja 2015 skupaj za 877 milijonov evrov dolgov, so se mesečni obroki čez noč močno zvišali. Zaradi nevzdržne situacije so se nekateri odločili pravico poiskati na sodišču. Med njimi je tudi družina Čeh, ki zahteva ničnost pogodbe. Odvetnik Robert Preininger sicer pravi, da so "pogodbe vsebovale klavzule, da so kreditojemalci seznanjeni z eventuelnimi tečajnimi tveganji zaradi nihanja tečajev, vendar to po moji oceni in tudi po neki sodni praksi definitivno ne zadošča."

Leta 2005 je za stanovanjski kredit v višini 70 tisoč evrov mariborsko NKBM zaprosila tudi Vanja Pondrk. Kredita v evrih ji banka ni odobrila. "Ker nisem bila kreditno sposobna, so mi predlagali kredit v švicarskih frankih z obrazložitvijo, da gre za nov, dober produkt. Nižja je bila obrestna mera, posledično tudi mesečni obrok. Povedali so mi, da je frank zelo stabilna valuta in da se pri mesečnih obrokih razen blagih nihanj navzgor ali navzdol ne more zgoditi nič pretresljivega." Danes je Vanjin dolg skoraj identičen tistemu izpred desetih let, čeprav je vrnila že preko 30 tisoč evrov posojila. Obroki za Vanjin stanovanjski kredit so namreč z dobrih štiristo evrov skočili na več kot 600 evrov. "Moja pokojnina znaša nekaj več 800 evrov, 600 evrov dam za ta kredit, plačam še položnice in sem brez denarja. Iz meseca v mesec."

V Združenju Frank so sicer od Banke Slovenije med drugim zahtevali podatke o tem, v katerih valutah so se zadolževale banke, ki so ponujale kredite v frankih. Predsednik združenja Aleš Majcenovič je povedal, da je informacijska pooblaščenka razkritje podatkov deloma odobrila, a v združenju so za pridobitev dodatnih informacij že vložili tožbo na upravno sodišče. Medtem je sicer že več kot 60 posojilojemalcev v frankih prožilo sodbe postopke zoper banke. Sredi januarja bo v enem od sodnih postopkov proti bankam glavna obravnava in odločitev sodišča, ki ta mesec sicer po vsej verjetnosti še ne bo sprejeta, bo gotovo dala vsaj okvirne smernice v drugih sodnih primerih, čeprav se ti med sabo razlikujejo.

Varčeval in ostal brez obresti

Težave pa so imeli tudi varčevalci. Gledalec Marjan je leta 2013 Probanki, ki je takrat ponujala zelo visoke obresti za vezane vloge, zaupal večino svojih prihrankov, okoli 10 tisoč evrov. Zdaj pa, ko je banka v postopku nadzorovane likvidacije, je ostal brez obljubljenih obresti. "Nekateri so vedeli, kaj so dogaja in so špekulirali in so nabavljali celo kredite, jih pretopili v vloge in na osnovi tega so lepo zaslužili. Mi, navadni vlagatelji, ki morda v celem življenju spravimo skupaj 10 tisoč evrov, pa snmo ostali brez vsega", pripoveduje. Banka Slovenije, ki vodi postopek likvidacije, ima za predčasno poplačilo varčevalcev podlago v lani sprejetem Zakonu o bančništvu. Ekonomist dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani je kritičen do ravnanja Banke Slovenije, ki je po njegovem mnenju sicer v prvem delu postopka ravnala ustrezno, nato pa prehitro začela s poplačilom varčevalcev. "Mislim, da je za bančni sistem in za denar kot javno dobrino, izjemno pomembno, da varuje predvsem pravice malih ljudi, malih varčevalcev in malih komitentov. Mi se danes ukvarjamo predvsem s sanacijo velikih lopovščin, ki so se razrasle v poslovnem bančnem sistemu," meni Kovač.

Nekdanji guverner Banke Slovenije, predsednik Združenja bank Slovenije, dr. France Arhar, je izrazil mnenje, da je centralna banka ubrala edino mogočo pot in sledila zakonu, zato varčevalci po vsej verjetnosti obljubljenih obresti ne bodo videli nikoli. Edina možnost, ki varčevalcem likvidiranih bank ostane, če želijo priti do s pogodbo obljubljenih obresti, je, da Zakon o bančništvu oziroma člen, ki omogoča predčasno izplačilo vlog ter obresti, dajo v presojo ustavnemu sodišču. "V primeru, da bi sodišče ugotovilo, da zakon v tem delu ni v skladu z ustavo, bi bilo nato potrebno zahtevati sprožitev postopka za spreminjanje zakona", dodaja Arhar. Podobno torej, kot je storilo Združenje malih delničarjev v primeru izbrisa delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, ki so ostali brez 600 milijonov EUR premoženja.

Iz Probanke so nam sporočili, da je njihovih varčevalcev z vlogami do 100.000 EUR 2.893, 49 pa je takih z višjimi vlogami in bodo v postopku likvidacije prav tako poplačani, čeprav država jamči le za vloge do 100 tisočakov. Prihranek bo zaradi predčasnega poplačila varčevalcev znašal vsega 130 tisoč evrov. Zadosten razlog za predčasno poplačilo varčevalcev, ki tako ostanejo brez s pogodbo obljubljenih obresti?

Predvidno pri najemanju (oderuških) kreditov!

Pred sodišči pa potekajo tudi številne pravde ljudi, ki so nasedli mamljivim obljubam oderuških posojilodajalcev. Gre praviloma za ljudi z nizkimi dohodki, ki niso kreditno sposobni, posojilo pa nujno potrebujejo, a večinoma prepozno ugotovijo, da jim je posojilodajalec zaračunal oderuške obresti, visoke stroške odobritve in na pogodbah navedel večkratnik dejanskega posojila. Andrej Žakelj s Tržnega inšpektorata ob tem opozarja, da je pri morebitnem sodnem postopku ključno dokazovanje. "Pravda potegne za sabo tudi dokazno breme, ki je na strani tistega, ki toži. In tukaj je srž problema. Moramo vedeti, da sodišče sodi na podlagi dokazov. Zdaj v tem primeru, ker očitno je šlo za dogovor med dvemi, tremi, je zelo pomembno dokazovanje s pričami." Od leta 2008 je policija pri nas odkrila več kot 750 primerov oderuških kreditov.

Rok Kužel