Strokovni zapleti so v medicini razmeroma pogosti. Foto:
Strokovni zapleti so v medicini razmeroma pogosti. Foto:

Postojnski porodnišnici je sodišče v ponovljenem sojenju aprila letos naložilo plačilo odškodnine v višini 845.000 evrov zaradi zapletov pri porodu leta 2005, pri katerem je novorojenček utrpel trajne poškodbe možganov. Plačilo tako visokega zneska bi lahko po mnenju poznavalcev resno ogrozilo delovanje ustanove, ki je imela lani dobrih šest milijonov evrov prihodkov. Vsota denimo presega skupni znesek odškodnin, ki jih je med letoma 2005 in 2014 zaradi neželenih izidov zdravljenja izplačal ljubljanski klinični center.

Krivdni sistem odškodnin predstavlja resno grožnjo zdravstveni mreži

Kot so nam sporočili z vodstva postojnske porodnišnice, predstavlja krivdni sistem odškodnin po njihovem mnenju resno grožnjo stabilnosti slovenske zdravstvene mreže, saj odškodnine dosegajo neslutene, celo milijonske zneske, ki jih ne prenese niti zdravstveni sistem, kaj šele posamezna zdravstvena ustanova, čeprav ima pri zavarovalnici zavarovano odškodninsko odgovornost. Po njihovem mnenju je krivdni sistem odškodnin krivičen in ponižujoč, saj jemlje dostojanstvo bolnikom in njihovim svojcem, ki morajo na sodišču in celo v medijih dokazovati, da so upravičeni do denarnega nadomestila. Dodali so, "da moramo nadomestila za poškodbe v teku zdravljenja nemudoma zagotoviti iz nekrivdnega sistema odškodnin".

Zavarovalne vsote se gibljejo med 100.000 in 150.000 evri

Največja zdravstvena ustanova v državi, ljubljanski klinični center, ima zavarovanje odškodninske odgovornosti sklenjeno pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. Zavarovalne vsote se za posamezen primer gibljejo med 100 in 150 tisoč evri. V primeru doslej najvišje pravnomočno dosojene odškodnine v kliničnem centru v Ljubljani je glavnica znašala 220 tisoč evrov, razliko do zavarovalne vsote je poravnala bolnišnica. Odvetnik Jožef Klavdij Novak z Odvetniške družbe Čeferin se ne spomni primera, da bi bolnišnica razliko zneska terjala od zdravnika, da pa je tak zahtevek teoretično mogoč. Obligacijski zakonik sicer določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom, odgovarja delodajalec. Od leta 2010 je bilo sicer zoper ljubljanski klinični center vloženih 63 tožb, v katerih so pacienti dokazovali, da so izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost bolnišnice.

Sojenja so mukotrpna in dolgotrajna

V zdravstvenih ustanovah v Sloveniji se načeloma strinjajo z uvedbo nekrivdnega sistema odškodnin v zdravstvu. S tem bi po besedah v. d. generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana Zlate Štiblar Kisić razbremenili tako sodišča kot zdravstvene ustanove. "Ob vsakem škodnem primeru je treba zbrati goro podatkov, zasliševati je treba osebje od zdravnikov, preko medicinskih sester do administratork. To je dolgotrajno in mukotrpno početje, oškodovanci pa so ves ta čas nezadovoljni, saj ne pridejo do kompenzacije, ki jim pripada." Tudi strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana Rajko Kenda uvedbo tovrstnega sistema pozdravlja, saj bi ta predstavljal zadoščenje za tiste paciente, ki so trpeli določene neprijetne posledice zdravljenja, za katere pa bolnišnica ni krivdno odgovorna.

"Misel, da bi ZZZS plačeval odškodnine, je perverzna"

Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, od kod bi zdravstvene ustanove črpale sredstva, namenjena izplačevanju nekrivdnih odškodnin. Pri zdravniški zbornici so izpostavili tri možnosti financiranja takega sklada: iz sredstev izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bi jih ti vplačevali komercialnim zavarovalnicam, iz državnega proračuna ali iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V. d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin slednjo možnost zavrača. "Misel je zelo perverzna. Tisti, ki storitev opravi, je odgovoren tudi za morebitne posledice, pa če so to krivdne ali nekrivdne." Zato je predlagal vzpostavitev posebnega sklada. Ob tem so nam z Ministrstva za zdravje sporočili, da bi bilo za vzpostavitev takega sklada potrebno predlog predhodno medresorsko uskladiti vsaj s finančnim in pravosodnim ministrstvom.

Vprašanja, ki se ob tem postavljajo: kdo bo odločal o upravičenosti odškodnin, kdo bo določil ustrezno višino odškodnine za posamezne zaplete pri zdravljenju, kako bi preprečili plaz neupravičenih zahtevkov in ali ne bodo nekrivdne odškodnine potuha zdravniškim napakam? Odgovore bomo iskali v oddaji Posebna ponudba v soboto, 21. maja 2016, ob 17:20 na 1. programu TV Slovenija.

Odmevni sodni procesi zaradi zdravniških napak

Kako poteka ugotavljanje zdravniške napake?

Zdravniška zbornica predlaga uvedbo nekrivdnih odškodnin