Foto:
Foto:

Na obvestilu zelene barve mora biti zapisano, da mora prodajalec izdati račun in ga izročiti kupcu, ta pa ga mora vzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Oblika in velikost takšnega obvestila sta natančno predpisani s pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov. Za nepremičen poslovni prostor je predpisana velikost obvestila najmanj v formatu A5 (148 x 210 mm), za premičen poslovni prostor pa najmanj v formatu A7 (74 x 105 mm). Takšno obvestilo morajo nalepiti na vsako elektronsko napravo za izdajo računov ali ga izobesiti na drugem kupcu vidnem mestu v poslovnem prostoru (npr. na pult ali steno poleg blagajne). V nasprotnem primeru storijo davčni prekršek, ki se kaznuje z globo od 2 tisoč do 50 tisoč evrov, opozarjajo na Finančni upravi RS (Furs).

Sistem bo poskusno stekel v torek

Zakon o davčnem potrjevanju računov, od katerega si vlada obeta omejitev sive ekonomije, je v veljavi od avgusta, uporabljati pa se bo začel 2. januarja 2016. Da bi zavezancem omogočili lažji prehod na novi način izdajanja računov, pa bo sistem poskusno stekel že 1.decembra. Ali bodo začeli davčne blagajne uporabljati že decembra ali pa bodo počakali na zakonsko obvezo, se lahko zavezanci odločijo sami. Je pa vsekakor priporočljivo, da blagajne v praksi preizkusijo že prej, in ne šele takrat, ko bo uporaba že obvezna, pravijo na Fursu. Koliko zavezancev bo sledilo temu nasvetu, na Fursu ne vedo. Vseh zavezancev za uporabo davčnih blagajn je nekaj manj kot 80.000.

Potrošnike brez računov čaka kazen

Potrošnike, ki za opravljeno storitev ne bodo vzeli računa, čaka kazen. Račun mora posameznik zadržati in ga hraniti, če je blago kupil v trgovini, v gostišču ali bifeju, če je kupil storitev in sicer tudi v primeru, če je bila storitev opravljena pri njem. Prvotno je bila predlagana sankcija od 40 do 400 evrov. Na predlog ZPS je vlada oziroma pristojno ministrstvo zmanjšalo kazen za to, če potrošnik nima računa ob izhodu iz trgovine in je zdaj določena v znesku 40 evrov. Za nadzor je pooblaščena poleg Fursa še tržna inšpekcija.

Država dokazuje, da ne zaupa obrtnikom in podjetnikom

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh pa je mnenja, da z uvedbo davčnih blagajn država dokazuje, da ne zaupa obrtnikom in podjetnikom. Spomnil je, da so davčne blagajne za primer gotovinskega poslovanja že imeli in to takšne, ki zadostujejo standardom. Prav zato se mu zdi nedopustno, da je zdaj v to zgodbo vpletena še finančna uprava. Podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem Drago Delalut pa je mnenja, da z uvedbo davčnih blagajn država ne bo pobrala več davkov. Blagajne, ki jih uporabljamo gostinci, so že zdaj zadostne, je pojasnil in dodal, da na sivem trgu teh blagajn tako ali tako ne bodo uporabljali.