Nekdanje podjetje Asista. Foto: Špela Ankele/Slovenske novice Foto:
Nekdanje podjetje Asista. Foto: Špela Ankele/Slovenske novice Foto:

Empresa Minera naj bi bilo takrat tik pred dogovorom o pridobitvi dovoljenj za začetek kopanja plemenitih kovin v treh bolivijskih rudnikih. Dela se vse do danes niso začela, Empresa Minera je v postopku likvidacije, podjetje Asista pa v stečaju.

Nekdanji zaposleni v Asisti, ki je tudi sam vložil denar in želi ostati anonimen, nam je povedal, da je bil minimalen znesek vložka za pridobitev delnic 5000 evrov. Sprva so bili vložki nizki, a ker je Švica od nekdaj veljala za finančno varno državo, so vlagatelji zaupali v projekt in vanj vlagali vse več denarja. Koliko je bilo vseh vlagateljev ni znano, po naših informacijah pa so Slovenci na bančne račune v Španiji in Švici nakazali okoli pet milijonov evrov. Sogovornik nam je povedal, da je v projekt zaupal in vanj tudi sam vložil pet tisoč evrov, v to pa prepričal tudi številne druge vlagatelje. A so ti z leti, ko se dela v Boliviji kar niso začela, postajali sumničavi. "Ker nas je zaposlene vse skupaj že hudo jezilo, smo zahtevali sestanek z vodilnimi v Švici. Niso nam znali povedali ničesar. Koliko je denarja, koliko je delnic. Ne vem ali tega niso želeli povedali ali te informacije dejansko niso imeli." Dodaja, da bi vsaka odgovorna oseba podjetja morala imeti informacijo, koliko je v podjetju osnovnega kapitala.

"Z živci sem na koncu"
Skoraj deset let po tem, ko je v projekt vložila 30 tisoč evrov, je obupala tudi vlagateljica s Primorske. "Sprva sem verjela v to zgodbo. A ko so dividende v obliki certifikatov prenehale prihajati, sem posumila, da je nekaj narobe," pripoveduje. Stvari je vzela v svoje roke in začela preverjati: vodilni v švicarskem podjetju Empresa Minera so ji zagotavljali, da projekti tečejo po načrtih, a da je potrebna potrpežljivost. Nato pa so se izgovori kar vrstili. "Povedali so mi, da je do bolivijskih rudnikov izjemno težko priti, ker tam pogosto prihaja do poplav. Rekli so, da morajo zgraditi tudi cesto. Vedno se je našel nek izgovor."

Vlagatelji krivijo Matjaža Skubeta
Eden od vlagateljev, ki je v projekt vložil 35 tisoč evrov, meni, da je bila prevara načrtovana že od samega začetka. "Mislim, da je bilo to namenoma narejeno. Prinesli so nas okoli in to so načrtovali že na začetku." Odločil se je, da bo zoper Skubeta podal kazensko ovadbo, na kranjski policijski upravi pa so potrdili, da v zvezi s tem že poteka zahteven predkazenski postopek. Druga sogovornica, ki se o nadaljnjih korakih še odloča, se je zaradi vložka v podjetje znašla v resnih finančnih težavah in si je morala denar celo sposojati. Tudi ona s prstom kaže na podjetje Asista. "Za nastalo situacijo krivim Asisto in direktorja Matjaža Skubeta. Imam pa občutek, da je bil to dogovor med njim in Empreso Minero že od začetka."

Skube: Denar vlagateljev je v naravi
Matjaž Skube, nekdanji direktor podjetja Asista, je vse očitke o krivdi in namernem oškodovanju vlagateljev zavrnil, češ da je tudi sam med kupci delnic Emprese Minere. Slednje je danes v postopku likvidacije, že dlje časa pa tudi na črni listi švicarske agencije za nadzor finančnih trgov, FINME. Kljub temu Skube pravi, da se že dve leti z različnimi kupci dogovarja o nakupu delnic slovenskih vlagateljev. Na vprašanje, kje je denar, ki so ga ljudje vložili v podjetje, pa odgovarja: "Ne vem. Denar je šel verjetno za poslovanje podjetja, za raziskave v Boliviji, kjer so že izvedli tudi poskusna izkopavanja, zgrajene je nekaj infrastrukture. Tako da je premoženje vlagateljev zdaj v stvarni vrednosti, v naravi." Proti Matjažu Skubetu sicer na sodišču že poteka postopek zaradi suma goljufije v nekem drugem primeru: obtožen je, da je med februarjem 2006 in decembrom 2008 dobrih 40 oškodovancev ogoljufal za 1,2 milijona evrov.