Foto:
Foto:

Slovenski hrvaški mejni spori so, vsaj v času, ko poteka arbitraža (čeprav je Hrvaška ne priznava), za nekaj časa potihnili. Toda kot kaže, sta državi našli novo fronto, kjer lahko kažeta "mišice" - zaščiteni prehranski izdelki na območju EU-ja. Če sta našli skupni jezik pri zaščiti istrskega pršuta, je Slovenija že nasprotovala geografski zaščiti imena varaždinsko zelje in slavonski kulen, saj se pridelujeta oz. proizvajata tudi v Sloveniji. Združenje slovenske mesne industrije je pri kulenu kot argument navedlo, da se v Sloveniji proizvaja že četrt stoletja in še več.

Največji meddržavni zaplet pri geografski zaščiti imena vina teran

Slovenija je teran (vino iz sorte refošk, ki se prideluje samo na Krasu) zaščitila že ob približevanju EU-ju v skladu z evropskimi predpisi, Hrvaška pa temu tedaj ni nasprotovala oz. je na to pozabila ali spregledala. Hkrati pa je Hrvaška slovensko zaščito terana z vstopom v EU sprejela. Toda nato se je premislila in zahtevala podelitev določenih izjem glede terana, na koncu pa ji je bila omogočena le prodaja starih, predpristopnih zalog terana do njihovega izčrpanja, ni pa jim bilo odobreno označevanje vina z imenom teran za vino, ki je bilo proizvedeno po vstopu Hrvaške v EU.

Istrski teran še vedno prodajajo v številnih hrvaških trgovinah

Hrvaška naj bi po naših virih v Bruslju intenzivno lobirala, da bi lahko ime teran za svoja vina uporabljali vinogradniki v hrvaški Istri. Toda za zdaj jim ni uspelo prepričati Evropske komisije. Z začetkom julija se je namreč iztekel triletni rok, v katerem so morali hrvaški vinogradniki prodati svoje zaloge vina, označenega kot teran. Vendar kot so že poročali številni slovenski mediji, se glede prodaje hrvaškega terana pravzaprav ni nič spremenilo. Istrski teran se še vedno prodaja v številnih hrvaških trgovinah. Evropski, pa tudi drugi ljubitelji vina pa ga lahko nabavijo v hrvaških spletnih vinarnah, ki prodajajo svoja vina tudi tujim kupcem. Istrske vinarne prav tako niso spremenile poimenovanja vina, ki so ga v preteklosti označevali kot teran.

S figo v žepu

Da je spoštovanje evropskega pravnega reda na področju geografsko zaščitenih izdelkov s figo v žepu, je javno pokazala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je konec julija v okviru umaškega teniškega turnirja podelila glavno nagrado na tamkajšnjem izboru istrskih vin, ki jo je prejel mladi teran iz Motovuna. Vse skupaj je bilo še bolj ironično, saj je bil tam navzoč tudi prvi mož Slovenije, predsednik republike Borut Pahor. Po poročanju Glasa Istre naj bi ga zaradi slovenske zaščite terana zbodla voditeljica prireditve. O Pahorjevem odzivu niso poročali, najbrž pa si ga ni težko predstavljati.

Evropska komisija računa na medsosedski dogovor

Kakšen smisel ima sploh geografska zaščita izdelkov v EU-ju, če se očitno lahko povsem namerno krši? Minister za kmetijstvo Dejan Židan je zaradi kršitev pri prodaji terana pojasnil, da so od Hrvaške zahtevali, da "njihove pristojne inšpekcije preverijo dokaze in ukrepajo". Če Hrvaška ne bo ukrepala v skladu s pravom EU-ja, pa nameravajo na kmetijskem ministrstvu enako zahtevo podati na Evropsko komisijo. "Ne gre za politično zgodbo, temveč dejstvo, da smo del skupnega evropskega prostora, s tem pa tudi pravnega reda, ki ga je treba spoštovati," je po poročanju STA-ja povedal Židan in dodal, da si Slovenija si ne želi, da bi komisija kaznovala Hrvaško, temveč le, da odpravijo nepravilnosti - kar je sodeč po odzivih na Hrvaškem iluzorno pričakovati. Evropska komisija pa, kot se zdi, vsaj za zdaj ne namerava resneje poseči v spor.

Kakšne so sankcije?

Evropsko komisijo smo prek njenega predstavništva v Sloveniji povprašali, kakšne sankcije lahko uvede proti državi članici, kjer se dogajajo očitne kršitve glede zaščitenih prehranskih izdelkov na področju EU-ja oz. kakšne sankcije so bile izrečene v najočitnejših primerih kršitev. Odgovor iz Bruslja je bil precej skop: "Dejavno iskanje rešitev, ki bi upoštevale interese in skrbi obeh vpletenih strani, še poteka. Evropska komisija pomaga pri iskanju konstruktivne rešitve ob polnem upoštevanju zakonodaje EU-ja." Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je pred kratkim v povezavi s tem povedal: "Če pustimo ob strani pravne vidike, menim, da še ne bi smeli opustiti možnosti, da Slovenija in Hrvaška dosežeta medsebojno sprejemljiv sporazum za obe strani."

Kakšne poteze lahko povleče Slovenija?

Na ministrstvu za kmetijstvo opozarjajo, da sicer pravila prava EU-ja zavezujejo države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla. "Ob morebitnem nezadostnem nadzoru nad nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla oziroma permisivnega odnosa organov države članice pri pregonu tovrstnih kršitev ima vsaka država članica možnost o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki lahko po izvedbi predpisanega predhodnega postopka zoper to državo članico na Sodišče EU-ja vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti," pravijo na kmetijskem ministrstvu. "Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila obveznosti iz pravil prava EU-ja zoper nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla, lahko tudi sama vloži tožbo proti drugi državi članici po izvedbi predhodnega postopka pred Evropsko komisijo, ki lahko traja največ tri mesece po predložitve zadeve," še dodajajo.

Sodišče EU-ja lahko izreče periodično denarno kazen

Če sodišče EU-ja nato ugotovi neizpolnjevanje obveznosti države članice, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za odpravo kršitev njenih obveznosti, še pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Če še vedno ne sprejme potrebnih ukrepov, pravni red EU-ja predvideva možnost, da sodišče EU-ja po novi tožbi (tokrat Evropske komisije) izreče periodično denarno kazen, ki traja do popolnega spoštovanja prvotne sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Kateri so bili do zdaj najbolj razvpiti primeri kršitev in sankcije zaradi kršitev zaščitenih imen prehranskih proizvodov, pa na kmetijskem ministrstvu nimajo podatkov.

Foto: BoBo