Stroga izvršbena zakonodaja v Sloveniji pogosto ustvari še večje socialne probleme. Foto: BoBo Foto:
Stroga izvršbena zakonodaja v Sloveniji pogosto ustvari še večje socialne probleme. Foto: BoBo Foto:

Primer Vaskrsić je v oddaji Odkrito na Televiziji Slovenija leta 2012 komentiral tudi dr. Miro Cerar, takrat predsednik Sodnega sveta. "Če držijo podatki, da je sodišče delalo po zakonu in dolžnika nenehno opozarjalo, se je ta človek očitno norčeval iz sodišča, zakona in prava," je dejal Cerar in dodal, da je Vaskrsić počel tisto, kar kritiziramo vsi Slovenci. "In tudi on se, kot vidim, zdaj obnaša zelo arogantno, češ vsega je kriva država." Cerar je takrat še povedal, da je "zakonodaja tukaj morda vendarle uporabila nek nesorazmeren princip".

Vrhovno sodišče: Težko bi govorili o nezakonitem ravnanju

Odvetnik Zorana Vaskrsića Peter Čeferin pravi, da gre v tem primeru za vzorčen primer tega, da slovenska sodišča premalo poznajo prakso ESČP da bi lahko v izogib sramoti kršitve prepoznalo tudi katero od nacionalnih sodišč. "Težko bi rekli, da je sodnica v primeru Vaskrsić ravnala nezakonito ali protipravno", pa v odzivu na sodbo pravijo na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije in dodajajo, da je ESČP očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo. "Ko se omenja, da bi sodišče moralo morda samo omejiti izvršbo med druga sredstva in ne na nepremičnino, moramo pojasniti, da sodišče tega po zakonodaji ne more storiti, saj takega pooblastila po trenutno veljavni zakonodaji nima, nam je povedala vrhovna sodnica Karmen Iglič Stroligo. Sodišča so sicer tako pooblastilo imela po prejšnji zakonodaji, ki je v veljavo stopila leta 1998, zato bi bilo po besedah vrhovne sodnice morda treba znova razmišljati o spremembi zakona "in omogočiti ali pa dati sodišču obveznost bolj socialnega ravnanja ali upoštevanja težav, ki jih imajo dolžniki v postopkih izvršbe". Izbira sredstev oziroma predmetov, nad katerimi bo sodišče vodilo izvršbo, je trenutno izključno v domeni upnikov.

75-letna upokojenka na cesto v nekaj dneh

Upokojenka iz Ljubljane si je leta 2002 od fizične osebe sposodila 8000 evrov. Potrebovala jih je za zamenjavo garsonjere za večje, 35 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v katerem je njen sin, ki potrebuje pomoč, dobil svojo sobo. Ko so gostinski lokal, kjer je honorarno delala, pred leti zaprli, so se dolgovi začeli kopičiti, na poravnavi je posojilodajalec od nje zahteval 10 tisoč evrov. "Vprašala sem ga, zakaj še deset tiso. On je vztrajal, da moram v enem mesecu plačat in jaz nisem bila poučena, zato sem pristala," pripoveduje sogovornica, ki je za kredit, s katerim bi poplačala dolg, neuspešno prosila pri treh bankah. "Čez dve leti se je pojavil pri meni in zahteval še pet tisoč evrov. Takrat je pa meni vse odpovedalo. Od osem tisoč evrov sem jih vrnila 11, potem je hotel še pet tisoč." Posojilodajalec je na upokojenkino stanovanje vpisal plombo, sodišče je zaradi ugotovljenega dolga v višini slabih 7000 evrov zdaj prodalo na drugi dražbi. Upokojenka nam je povedala, da se je v dolgoletnem sodnem postopku, ki je na koncu pripeljal do izgube doma, zamenjalo osem sodnikov. "S sinom nimava niti avta, še kolesa so nama pokradli iz kleti. Ničesar nimava. To je zame čisto razčlovečenje."

Ob hišo zaradi 314 evrov dolga?

Ernestina Rožman je bila nekdaj uspešna podjetnica, ki pa je morala leta 1997 zapreti obrt. Za nakup avtomobila je pri dveh fizičnih osebah tedaj najela posojilo v višini 30 tisoč takratnih nemških mark. Težave si se začele, ko svojih lokalov v nasprotju s pričakovanji ni mogla prodati, posledično pa ne odplačati posojila za vozilo. "Posojilodajalca sta avto brez moje vednosti prodala. A dobila sta ves denar, torej je bilo z naše strani vse poravnano." A na hiši je ostala plomba, ki je posojilodajalca nista umaknila. Nasprotno: predlagala sta izvršbo in sodišče je najprej leta 2002, takrat neuspešno, nato pa na drugi dražbi leta 2009 hišo prodalo za 26 tisoč evrov. "Edini vzrok za to dražbo je bil dolg v višini prodanega avtomobila. Ampak mi smo nato vložili tožbo na sodišče v Krškem, kjer so odločili, da smo dolg celo preplačali in sicer za tri tisoč mark in da posojilodajalca nista upravičena do ničesar več," pripoveduje Rožmanova. Posojilodajalca sta se nato pritožila na višje sodišče, ki je po besedah sogovornice pritrdilo njej. "Vendar so ugotovili, da je med letoma 1997 in 2009 nastalo za 314 evrov tečajnih razlik." Kar pomeni, da je Rožmanova posojilodajalcema ostala dolžna 314 evrov, torej je sklep o dražbi hiše obveljal. Dan pred lanskim božičem sta zakonca prejela sklep o deložaciji, danes živita v garaži sosednje hiše. Njuno pritožbo obravnava ESČP.

Ministrstvo bi zaščitilo dolžnike

Na Ministrstvu za pravosodje so nedavno pripravili novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, kjer predlagajo, da bi že v začetni fazi postopka izvršbe na nepremičnino obvestili tudi pristojne organe, predvsem centre za socialno delo, ki bi tem dolžnikom pomagali tako materialno kot tudi čustveno in jih napotili po brezplačno pravno pomoč. V predlog novele zakona so vključili tudi šestmesečni odlog izvršbe za socialno ogrožene dolžnike, razmišljajo pa tudi o določitvi spodnje meje dolgovanega zneska, pri katerem bi bila mogoča izvršba na nepremičnino. "To je tudi eno polje, kjer je sodniku potrebno pustiti proste roke. Ker to je polje, kjer mora sorazmernost presoditi sodnik in vsekakor so tukaj še možnosti za diskusijo in izboljšave," nam je povedal Miha Verčko, vodja Sektorja za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje. Humanitarne organizacije, ki pomagajo ljudem v finančnih stiskah, opozarjajo, da je z upniki v večini primerov skoraj nemogoče doseči dogovor o odlogu plačila obveznosti ali obročnem odplačevanju dolgov. Predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje Anita Ogulin pravi, da so državi predlagali vzpostavitev poroštvenega sklada, ki bi zagotavljal plačilo vsaj dela dolgov do trenutka, ko bi bila družina ali posameznik znova sposobna odplačevati dolgove. Predlagali so tudi, da družin z nepreskrbljenimi otroki ne bi mogli deložirati. Zaradi številnih pripomb na novelo zakona na pravosodnem ministrstvu pričakujejo, da bo končna verzija pripravljena do poletja.

Na neustreznost ureditve izvršb že več let opozarja Varuh človekovih pravic. Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe zakonodaje na tem področju, a nekateri opozarjajo, da je problem v ljudeh, ki sodijo. Kakšen vpliv bo imela odločitev ESČP na slovensko sodno prakso? Bodo naša sodišča le začela upoštevati načelo sorazmernosti? Zakaj je Slovenija vse pogosteje obsojena na Evropskem sodišču za človekove pravice? Odgovori v oddaji Posebna ponudba v torek, 9. maja 2017, ob 17.28 na 1. programu Televizije Slovenija.