Izdelek, zaradi katerega je ameriška potrošnica tožila podjetje Johnson&Johnson, je naprodaj tudi v Sloveniji. Dokazov o njegovi škodljivosti ob pravilnem nanosu na nepoškodovano kožo ni, pravijo strokovnjaki. Kot nam je povedala Anja Menard Srpčič z Urada za kemikalije, je smukec po zakonodaji dovoljen za uporabo v kozmetičnih izdelkih. "Lahko se uporablja v izdelkih v prahu za otroke, ki so mlajši od treh let, pa tudi v drugih izdelkih, kot so pudri in zobne paste." Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje dodaja, je smukec uvrščen v skupino 2B. "To je skupina snovi, ki so morda kancerogene, vendar v to skupino sodijo tudi ekstrakti aloe vere ali pa pitje kave. Ne morem reči, da je smukec povsem neškodljiv, vendar ne gre za zelo resno zadeva." Golja dodaja, da bi razlog za razvoj raka pri Jacqueline Fox lahko bil tudi drugje.

Smukec onesnažen z azbestnimi vlakni?

Zagovornik družine Fox, Jere Beasley, trdi, da so v korporaciji Johnson&Johnson kljub temu, da so vedeli, da kar 1500 žensk vsako leto umre zaradi raka na jajčnikih, nadaljevali s prodajo spornih izdelkov in se zavestno odločili, da ne bodo opozarjali na tveganja. "Manipulirali so z mediji in vladnimi agencijami," trdi Beasley. Tudi bostonski zdravnik Daniel Cramer, ki je opravil več raziskav o vzrokih za rak na jajčnikih, je prepričan, da povezava med uporabo smukca in razvojem raka na jajčnikih obstaja. Da je smukec nekoč lahko bil onesnažen tudi z azbestnimi vlakni, opozarja Viviana Golja, a dodaja, da ta zdaj zagotovo niso več prisotna. "Morda je dogodek v ZDA posledica tega, da je oseba uporabljala izdelke še v tistih časih, ko so ti vsebovali azbestna vlakna." Sicer pa smukec v nobenem primeru ni nedolžen. Ne sme se ga denimo uporabljati na poškodovani koži, dokazano je tudi, da je sploh pri najmlajših škodljiv za dihala.

Ljudje pretiravajo z uporabo kozmetičnih izdelkov

Mnenja strokovnjakov o škodljivosti sestavin, ki jih najdemo v kozmetičnih izdelkih, so različna, potrošniki pa posledično zmedeni. Zapletena imena sestavin, ki so zapisana na embalaži, laikom običajno povedo bore malo, za ocene ustreznosti izdelkov pa so pristojni kar proizvajalci sami. Eden najbolj problematičnih izdelkov kozmetične industrije so barve za lase. Uporaba slednjih je za osebe, mlajše od šestnajst let, v Evropski uniji celo prepovedana. Biologinja in strokovnjakinja za naravno kozmetiko Mirjam Mihelčič Korez pravi, da se ženske, ki so pogostejše uporabnice barv, zaradi posledic uporabe pogosto znajdejo celo v bolnišnici. "Med snovmi, ki jih vsebujejo barve za lase, je zelo, zelo sporen amonijak, vsebujejo tudi živčni strup svinčev acetat, ki lahko pri otrocih povzroči celo poškodbo možganov."

Kako varna je kozmetika, ki jo vsakodnevno uporabljamo? So deodoranti res tihi ubijalci? Na kaj naj bo potrošnik pozoren, ko bere deklaracijo na izdelkih za nego telesa? Kako varne so depilacijske kreme? Veliko ljudi jih uporablja, nihče pa se ne vpraša, kako močna je kemikalija, ki v nekaj minutah stopi dlako. Koliko je resnice v trditvi, da je znanost v službi kapitala, multinacionalke pa plačujejo zdravnike in farmacevte, da govorijo v njihovem imenu? O vsem tem v oddaji Posebna ponudba v soboto, 18. marca, ob 17:20 na 1. programu TV Slovenija.