Prenos bogoslužja iz Šmihela – Avstrijska Koroška

06.05.2007

Prenos Evangeličanske podpornice - Bled

03.06.2007

Prenos bogoslužja iz Sv. Križa - Podbočje

Župinija Sv. Križa, danes bolj poznano kot Podbočje, se prvič omenja 8. maja 1249 z župnikom Tomažem   Sv. Križa, ki je sopodpisnik druge ustanovne listine za kostanjeviški samostan. V nadškofijskem arhivu v Ljubljani je podatek, da je bila cerekv Sv. Križa zidana okrog leta 1214 in je stala do leta 1907. Bila je sedež pražupnije, izoblikovana verjetno na podlagi lastniške cerkve grofov Spanheimskih iz druge polovice 12. stoletja.

Kot patriarhalna ustanova je bila župnija sprva v popolni oblasti oglejskega patriarhata, dokler je ni papež Pavel II. po posredovanju cesarja Friderika III. Leta 1468 dodelil samostanu v Kostanjevici kot odškodnino za šentjernejsko župnijo, ki jo je samostan odstopil za stolni kapitelj v Ljubljani.

Leta 1905 je cerkev močno poškodoval potres. Še bolj pa jo je poškodovala strela, ki je udarila v zvonik leta 1906. Cerkev je bila tako poškodovana, da je bila nevarnost, da se sama zruši. Zato so leta 1907 staro cerkev podrli in takoj začeli graditi novo.

Cerkev je grajena v novobaročnem in novogotskem slogu. V zgradbi je preko 7 milijonov opek, osrednja kupola pa je iz železobetona.

Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar pa je prenesen in ženske bolnice v Ljubljani.

Leta 1989 so prezbiterij preuredili. Dve leti prej pa so bili v prezbiteriju narejeni vitraži, za katere je načrte izdelal Stane Kregar. Za vitraže na moški strani pa je  načrte naredil akademski slikar Gorazd Satler.
Župnija Sv. Križa ima pet podružničnih cerkva: cerkev Žalostne Matere božje v Bušeči vasi, cerkev sv. Miklavža na Gradcu, kapelo Lurške Matere božje v Malem Mraševem, cerkev sv. Petra in Pavla v Velikem Mraševem in cerkev sv. Katarine v zaselku Frluga, ki šteje samo dve hiši. To cerkev v svojih spisih omenja že  Valvazor. Na kamnitem portalu je letnica 1647, nato pa latinski napis, ki se v prevodu glasi: "Moja hiša naj bo hiša molitve".

Drage gledalke in gledalci, ostanite z nami pri prenosu svete maše iz župnijske cerkve sv. Križa v Podbočju, ki jo bo daroval domači župnik France Novak.

01.07.2007

Prenos bogoslužja iz Bizeljskega

Župnija Bizeljsko sega na vzhodu do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice.
Župnijska cerkev sv. Lovrenca stoji na osamelcu, imenovanem Hribček nad središčem Bizeljskega. Po okoliških gričih, ki so v večini zasajeni s trto, je še pet podružničnih cerkva. Ob potokih pa stojijo številni križi in kapelice, ki zaznamujejo romarske poti proti bližnjim Svetim Goram.
Cerkev sv. Lovrenca se omenja kot vikariat že v 13. stoletju in je bila prvotno podružnica prafare sv. Mihaela v Pilštanju in od leta 1394 župnije Sv. Petra pod Svetimi Gorami. Leta 1364 je bila dodeljena gornjegrajskemu samostanu leta 1461 pa je podrejena novoustanovljeni ljubljanski škofiji. Šele leta 1787 je pripadla lavantinski škofiji in bila takrat povzdignjena v samostojno župnijo, ki se je imenovala Fara sv. Lovrenca v Krajini. Od lani pa župnija pripada novoustanovljeni škofiji v Celju.
Sedanjo cerkveno zgradbo je dal leta 1725 zgraditi tedanji ljubljanski škof Sigismund Schrattenbach. Leta 1818 pa so še povišali zvonik in prizidali zakristijo.
Cerkev so od nastanka do danes obnovili le dvakrat, in sicer v letih od 1851 do 1852 in od 2002 do 2005.
Ladja cerkve je pravokotna z banjastim obokom in dvema kvadratnima stranskima kapelama. Prezbiterij je tristrano sklenjen in banjasto obokan. Stene baročne ladje so členjeni z močnimi pilastri. Od baročne opreme se je v cerkvi ohranil oltar sv. Janeza Nepomuka v južni stranski kapeli, prižnica iz leta 1854 in kropilnik pod zovnikom. Tudi slika sv. Lovrenca v glavnem oltarju izvira iz leta 1854. Cerkev je leta 1936 poslikal slikar Fras iz Slivnice pri Mariboru. Orgle izvirajo iz leta 1800, vendar jih je leta 2003 temeljito prenovil orglarski mojster Anton Škrabl iz Rogaške Slatine.
Slike križevega pota je cerkvi podaril tedanji kaplan, danes blaženi Anton Martin Slomšek, ki je v župniji Bizeljsko služboval med leti 1825 in 1827. Na to dejstvo so Bizelanci zelo ponosni.
Drage gledalke in gledalci, ostanite z nami  pri prenosu sv. maše na 13. navadno nedeljo, ki jo bomo prenašali iz župnijske cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem. Maševal bo domači župnik Vlado Leskovar.

05.08.2007

Prenos bogoslužja iz Lendave

02.09.2007

Prenos bogoslužja iz Bohinjske Bistrice

07.10.2007

Prenos bogoslužja iz Solkana

04.11.2007

Prenos bogoslužja iz Črešnjic

02.12.2007

Prenos bogoslužja iz Mežice