Gre za nov način ugotavljanja priljubljenosti kandidatov na volitvah (poleg javnomnenjskih anket), ki pa ni edini. Raziskovalci si pri ugotavljanju javnomnenjske podpore v najnovejšem času pomagajo tudi z analizami besedil na spletu in družbenih omrežjih, pri čemer merijo pozitivna in negativna čustva, ki naj bi izkazovala (ne)naklonjenost kandidatom.

Marko Grobelnik iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan" opozarja, da ima takšno merjenje tudi nekatere pomanjkljivosti, saj se čustvena naravnanost ne da izmeriti vedno in povsod. Kot primer navaja Twitter, ki je problematičen zaradi neformalnega jezika. Sarkazem, na primer, lahko da lažen rezultat. Več tukaj.