Vprašanje »Kakšen naj bo bodoči predsednik" je izhodišče debate slovenskih intelektualcev v oddaji Pogledi Slovenije. Vsi gostje so se uvodoma strinjali, da je predsednik republike prva moralna avtoriteta v državi. »Predsednik je stičišče moralnih in pravnih načel,« je označil funkcijo predsednika republike filozof dr. Lenart Škof.

Teolog Božo Rustja je opozoril, da bi moral predsednik izkazati spoštovanje do vseh žrtev, ne pa biti selektiven. Ekonomist Rado Pezdir je ob tem opozoril, da moramo imeti takšnega predsednika, ki je moralna avtoriteta, in ga tako jemati, ne pa da bi ga pljuvali, ko bi šel na prireditev blizu drugega političnega pola.

Kirurg dr. Erik Brecelj je menil, da če predsednik države nima ugleda pri ljudeh, je bolje, da ne hodi ne na eno ali drugo stran in neti sovraštva. "Žal smo preveč razklani," je menil Brecelj in dodal, da bo razklanost najbrž trajala še nekaj časa.

Predsednik bi moral biti sociopat
Dr. Lenart Škof je kot anomalijo pri slovenskih predsednikih omenil, da je bolj kot to, da politične stranke predlagajo kandidate za predsednike, nerodno, da so se kandidati za predsednika zbirali okoli nekega ideološkea jedra.

"Potrebovali bi sociopata" pa je kot idealnega predsednika, ki mu ne bi bilo jasno, kdo so "rdeči" ali "beli" oziroma, ki mu ne bi bilo jasno, kaj se dogaja med Slovenci, opisal Rado Pezdir. Seveda pa bi moral biti podvržen moralnim načelom.

Trenja med predsedniki
Med zdajšnjim predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom republike je večkrat prišlo do medsebojnih trenj, ki sta jih tudi javno izražala. Pravnik dr. Erik Kerševan je menil, da bi se morala predsednika pogovarjati, kar se dogaja v vseh demokratičnih državah.

Da izjave predsednika ne bi smele vzbujati apatije in panike ter da ustvarjanje strahu ne pripelje k dodatni motivaciji za spoprijemanje s težavami v državi, je tudi menila psihologinja dr. Ljubica Marjanović Umek.

Dr. Erik Brecelj je opozoril, da imajo vsi trije predsedniški kandidati že določeno politično zgodovino. Pahor je dejal, da je tudi sam kriv za sedanji položaj v Sloveniji. Zakaj potem kandidira, če je kriv za sedanje razmere, se je med drugim spraševal Brecelj.

Hkrati je pozval vse kandidate, naj že zdaj povedo, kakšno odgovornost bodo prevzeli, če bodo njihovi podporniki, proti katerim potekajo sodni ali preiskovalni postopki, spoznani za krive.

Predsedniki in njihovi podporniki
Vsi predsedniški kandidati imajo podpornike v vodilnih politikih, poraja pa se vprašanje, ali se bodo po izvolitvi lahko izvili iz primeža podpornikov. Vsi gostje so bili bolj kot ne enotni, da bi moralna avtoriteta to morala storiti.

Dr. Brecelj je zelo pikro dejal, da se vidi, kam smo Slovenci prišli s hlapčevstvom, ko smo s sklonjeno hrbetnico čakali, da bi dobili nekaj dobili malega od države. »Država je pred razpadom,« je bil še oster Brecelj.

Ali potrebujemo predsedniške volitve ?
Ob razmisleku, ali bi bilo v prihodnje dobro, da ima Slovenija še vedno predsedniške volitve, ali bi bilo bolje, da ga izvoli parlament kot v Nemčiji ali na drug način, so bila mnenja različna, vendar se je večina strinjala s sedanjo ureditvijo izbora predsednika republike.

G. C.