Iz svojega dela je bral tudi Evald Flisar. Foto: MMC RTV SLO
Iz svojega dela je bral tudi Evald Flisar. Foto: MMC RTV SLO

Leta 1952 so v Bangladešu ubili študente, ki so zahtevali uradno rabo bengalščine, svojega maternega jezika. Združeni narodi so v njihov spomin 21. februar razglasili za mednarodni dan maternega jezika.

V maternem jeziku ustvarjamo, sanjamo, ljubimo. Mislimo in govorimo. Dihamo. Smo. Pojemo, kričimo in šepetamo. Nakladamo in predavamo. Produciramo govorno maso. Preveč? Je vsaka beseda, ki jo izustimo, zares potrebna? Trpi naš čas za govorno inkontinenco? Razsipa po nepotrebnem dragocene besede? Kje so meje logoreje? Cenimo svoj materni jezik.

Aksinja Kermauner, predsednica DSP

"Cenimo svoj materni jezik. Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več," je ob tem dnevu v poslanici zapisala predsednica Društva pisateljev Slovenije Aksinja Kermauner.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay pa je poudarilda, da bi moral biti vsak materni jezik prepoznaven in priznan ter bi moral imeti posebno veljavo v javnosti.

V Sloveniji lahko k avtohtonim, maternim jezikom prištejemo tudi prekmurščino, ki ni le narečje, ampak ima znanstveno slovnico, obsežen slovar in bogato knjižno tradicijo. V prekmurščini se pišejo literarna dela, ustvarja v popularni kulturi, njena arhaična oblika pa je še vedno živa med porabskimi Slovenci na Madžarskem. Prekmurski jezik se lahko kot interesni dejavnost učijo učenci na petih osnovnih šolah v Prekmurju.

Pisatelj Štefan Kardoš pravi, da vedno piše o Prekmurju oziroma o ljudeh, ki gredo od tukaj v svet in se potem hočeš nočeš vračajo sem. Foto: MMC RTV SLO
Pisatelj Štefan Kardoš pravi, da vedno piše o Prekmurju oziroma o ljudeh, ki gredo od tukaj v svet in se potem hočeš nočeš vračajo sem. Foto: MMC RTV SLO

Prihodnost in sedanjost prekmurščine

Ali ima prekmurščina prihodnost? Literat Dušan Šarotar, ki je v Cankarjevem domu organiziral večer s prekmurskimi ustvarjalci, odgovarja, da kolikor časa bo živela kot pogovorni jezik, ima prihodnost, pomembno pa je, da se ohranja tudi v pisani obliki. "Usoda prekmurskega jezika odseva v Porabju, kjer prekmurščina nikoli ni prešla v standardizirano knjižno obliko, zato porabščina danes stagnira."

S prekmurskimi književniki se je o vprašanjih jezika in spomina pogovarjal prekmurski literarni zgodovinar Franci Just, pisatelji pa so brali odlomke iz svojih del.

Ob 19. uri na MMC-ju: Večer s prekmurskimi književniki

V Cankarjevem domu se je odvil literarno-glasbeni večer z naslovom Povej mi kaj lepega. Na prireditvi v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in fundacije doktorja Šiftarja, ki jo je vodil Franci Jus, so sodelovali literati Evald Flisar, Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš, Vesna Radovanovič, Ernest Ružič, Dušan Šarotar, Denis Škofič in Suzana Tratnik. Za glasbeni del bosta poskrbela Klarisa Jovanović in Luka Ropret.

Videoposnetek dogodka si lahko ogledate spodaj.

Kako in koliko Prekmurje in prekmurščina vplivata na samo vsebino del? Štefan Kardoš pravi, da vedno piše o Prekmurju oziroma o ljudeh, ki gredo od tukaj v svet in se potem hočeš nočeš vračajo sem. "V zadnjem obdobju ‒ predvsem roman Vse moje Amerike ‒ pa sploh, saj pišem o svojih prednikih, zato je veliko tudi prekmurščine."

"Pripoved je duša pokrajine, jezik je njen melos. Iskanje doma je vračanje h govorici, v tem se skrivata nostalgija in melanholija. Jezika se ne da skriti niti zamolčati. Včasih so temu rekli avtentičnost," pa dodaja Dušan Šarotar.