Leta 1952 so v Bangladešu ubili študente, ki so zahtevali uradno rabo bengalščine, svojega maternega jezika. Združeni narodi so v njihov spomin 21. februar razglasili za mednarodni dan maternega jezika.

"Cenimo svoj materni jezik. Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več," je ob tem dnevu v poslanici zapisala predsednica Društva pisateljev Slovenije Aksinja Kermauner.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay pa je poudarilda, da bi moral biti vsak materni jezik prepoznaven in priznan ter bi moral imeti posebno veljavo v javnosti.

V Sloveniji lahko k avtohtonim, maternim jezikom prištejemo tudi prekmurščino, ki ni le narečje, ampak ima znanstveno slovnico, obsežen slovar in bogato knjižno tradicijo. V prekmurščini se pišejo literarna dela, ustvarja v popularni kulturi, njena arhaična oblika pa je še vedno živa med porabskimi Slovenci na Madžarskem. Prekmurski jezik se lahko kot interesni dejavnost učijo učenci na petih osnovnih šolah v Prekmurju.

Prihodnost in sedanjost prekmurščine

Ali ima prekmurščina prihodnost? Literat Dušan Šarotar, ki je v Cankarjevem domu organiziral večer s prekmurskimi ustvarjalci, odgovarja, da kolikor časa bo živela kot pogovorni jezik, ima prihodnost, pomembno pa je, da se ohranja tudi v pisani obliki. "Usoda prekmurskega jezika odseva v Porabju, kjer prekmurščina nikoli ni prešla v standardizirano knjižno obliko, zato porabščina danes stagnira."

S prekmurskimi književniki se je o vprašanjih jezika in spomina pogovarjal prekmurski literarni zgodovinar Franci Just, pisatelji pa so brali odlomke iz svojih del.

Kako in koliko Prekmurje in prekmurščina vplivata na samo vsebino del? Štefan Kardoš pravi, da vedno piše o Prekmurju oziroma o ljudeh, ki gredo od tukaj v svet in se potem hočeš nočeš vračajo sem. "V zadnjem obdobju ‒ predvsem roman Vse moje Amerike ‒ pa sploh, saj pišem o svojih prednikih, zato je veliko tudi prekmurščine."

"Pripoved je duša pokrajine, jezik je njen melos. Iskanje doma je vračanje h govorici, v tem se skrivata nostalgija in melanholija. Jezika se ne da skriti niti zamolčati. Včasih so temu rekli avtentičnost," pa dodaja Dušan Šarotar.